iz solz naj vetrc
spetlja rime
in spev slovesa
nosi v zarje
da mirno sni
onkraj princesa
ko vesna greje
večne zime ...
naj kriki
v prsih umolčijo
zdaj serafine
v brez' pojo
nikdar ne šepnem
tist' adijo
na licu
čutim nje roko ...
naj šumlja v snu
slovo cipresa
ko tone čas
v grude teme
ak' šel je v dalj
dotik telesa
nikol' spominov
ne prežene ...
iz solz naj vetrc
spetlja rime
iz jekov onstran
v svite plane
še preden kaplja
grenka kane
razpiha krute
bolečine ...
V slovo družinski prijateljici ...
pesem, iz katere se čuti iskrenost žalosti ob izgubi, rimana forma z odtenkom patine pa ji proda vrednost.
LP, Lidija
Hvala, Lidija, za lepe besede in Podčrtanko. Da, včasih tak vzgib pisalo kar sam povleče po papirju ...
Lp, Sašo
Lepa je, Sašo.
Lp,
T.
Lepa ti hvala, Tamara.
Lp, Sašo
Sašo, pridružujem se svima lijepim komentarima. Čestitam!
Lp!
Katica
Lp!
Hvala, Katica, za prijazne besede. :-)
Lp, Sašo
Blagozvočje pesmi postilja tudi prst pod menoj. Njena pot je s to pesmijo gotovo lepša.
Lepa ti hvala, Prašeg, sem vesel tvoje pozornosti. :-)
Lp, Sašo
Sašo pravim ti kapo dol.
lp, M
Hvala ti, Levček. :-) Gre namreč za nekoliko spontanih vzgibov pa se nekaj izvije.
Lp, Sašo
Moje čestitke, Sašo... i lijep pozdrav:)
Hvala spoštovani Mirko! :-)
Lp, Sašo
Že dolgo nisem prebrala kaj tako prvinsko slovenskega.
Izredno lepo napisana pesem! Od <3
Lp, Talitha
Hvala ti, spoštovana Talitha! :-)
Lp, Sašo
Bravo Sašo!
Odlična pjesma!
Lagana, iz duše!
Hvala, Ivan! :-)
Lp, Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!