
drogirat se je treba
s pozornostjo
ko hlepiš po otipljivi želji vidnega
saj upanje je čas prihodnosti
ki te vleče na drugi konec spomina
ko si bila še neznana revolucionarka
na straniščni školjki vsakdana
kjer prepuščaš zemlji
blatenje oči
v prostem padu blaženega stanja
izpraznjenega do popolnosti
in v polnem sproščenega
kot oproščena spontanosti
z lipstickom čez obraz
rišeš grafite osebnih zamer
podpisane s podčrtanim obzorjem
kot branje svobodnega tiska
zožanega prostora korespondenc
v medmrežju oholih besed
z digitalnim nalivnikom znanja
zalivaš starostne sanje
pomlajenih misli
da zaplodiš krvaveči ego
v internem razkroju poduhovljene
medijske krajine
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!