Vijugam
med senco
v hladu širokih vej,
ki gledajo na cesto,
držim se teme
sredi dneva,
potem izginejo
drevesa,
med hrupom
pospeškov
in zaviranj
se trudim priti
ven
iz žarečega poda
ki mi greje stopala
kot talno gretje
v mrzli zimi.
Poletje
je še zmeraj čas
ljubezni,
srečanja in sanje,
ki bi jih misli
rade uresničile.
Dotiki rok,
besede ki gladijo
in večajo ugodje,
to je najin današnji dan.
Odlepim stopala
od razgretih japonk
in stopim
v hlad doma,
kjer sem znova jaz
v ednini
z drobno pesmijo,
v kateri ubijem
misli,
ki jih ne maram
in spodbudim duha,
da vsaj en dan
postane in ostane
srečen.
Hmmmm,to je bilo pa hitro:-)
westre,
zelo,zelo hitro res in zelo lepo.
Hvala ti, upam da si v senci.
Lp,hope
B. hope,
da tako je prav, stran z mislimi, ki nas tlačijo k tlom , spodbujati je treba duha, ki nas osrečuje, potem postajamo svobodnejši in to nas osrečuje. Sama preizkusila, se obnese.
Pesem je lepa, obuja izkušnje, ki so že za marsikom.
lp gorski javor
Odlično, i nije to zadnji utorak! ☺
Lp.
Katica
Seveda ne Katica,
še veliko sončnih bo!
Hvala ti in vse dobro,
pozdrav,Irena,hope
gorski javor,
bomo sproti osvobajali in osrečevali duha, da bomo vedno nekako blizu sreče...
Me veseli veš, da se je obneslo, verjamem da tudi tukaj.
Želim ti vse srečno,
z lepimi pozdravi, Irena,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!