Palmi sonce da pozdrav, Ko pada za višine, Začne nočí se lesk krvav, Dokèr pod mečem Zore ne pogine. Zdaj šele si to želim, Da ne bi priš' do mene, Da ne bi hòt'la plesat z njim, Da ne bi spila p'jače naročène. Sem zgubljèna ženska le, Kot riba sredi vode, Da j' mokra, ne zaveda se, Od elementa svojega svobode. A še svobode tu ne bo, Moč-alibi-zločinov, Trpljenje duš rodí telo, Ki trga s časa se kolesa klinov. Očeta kletvice, pesti, Bolijo manj od njega Odziva, solzam materi Izboljšam temelje v kakovost vsega. Sem zgubljèna ženska le, Kot riba sredi vode, Da j' mokra, ne zaveda se, Od elementa svojega svobode. Roža že za kres vení, Kot jaz, le v vrsti čaka, Sterilno bojno polje, ki Le žrtve da, nobenega junaka. Vsega roke stisk je vir, Blišč zunaj, znotraj gnitje; Popisan srce ni papir, Frekvenco si zbistrilo mu je bitje. Sem zgubljèna ženska le, Kot riba sredi vode, Da j' mokra, ne zaveda se, Od elementa svojega svobode.

Zxaegz