NA ROBU

zvok današnjega morja

je globoko zamolkel

 

divjost valov se peni

v hotene raztrganine

 

občasno glasove prevpije

bela kovinska ptica v preletu

 

strahotno brnenje v ušesih se širi v pljuča

da se šobijo v oscilaciji

 

ognjena krogla se trudi odpreti usta

kot bi hotela z jezikom omehčati skale

 

kamor je pravkar stopil moški

lep v svoji nameri

 

otrem si kaplje z obraza

in s podvojenimi močmi zatulim nikar

 

odmev razpade v snu

 

 

Andrejka

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 07. 2016 ob 17:04
Spremenjeno:
11. 07. 2016 ob 15:04

Pesem mi je všeč, bi pa odstranila zadnji pojasnjevalni verz (majhen hrošček na obali), se mi zdi da zmanjša sporočilo pesmi. Kaj meniš? Lp, Ana


Zastavica

Andrejka

Poslano:
11. 07. 2016 ob 18:13
Spremenjeno:
11. 07. 2016 ob 16:13

Prav imaš, Ana, ampak verz odmev razpade v snu pa pustim, kajne? Hvala za pripombo.

Lep dan

Andrejka

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 07. 2016 ob 21:30
Spremenjeno:
11. 07. 2016 ob 19:30

Ja, seveda, tako sem mislila.

Lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Andrejka
Napisal/a: Andrejka

Pesmi

  • 09. 07. 2016 ob 19:31
  • Prebrano 505 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 266.4
  • Število ocen: 10

Zastavica