NA ROBU
zvok današnjega morja
je globoko zamolkel
divjost valov se peni
v hotene raztrganine
občasno glasove prevpije
bela kovinska ptica v preletu
strahotno brnenje v ušesih se širi v pljuča
da se šobijo v oscilaciji
ognjena krogla se trudi odpreti usta
kot bi hotela z jezikom omehčati skale
kamor je pravkar stopil moški
lep v svoji nameri
otrem si kaplje z obraza
in s podvojenimi močmi zatulim nikar
odmev razpade v snu
Pesem mi je všeč, bi pa odstranila zadnji pojasnjevalni verz (majhen hrošček na obali), se mi zdi da zmanjša sporočilo pesmi. Kaj meniš? Lp, Ana
Prav imaš, Ana, ampak verz odmev razpade v snu pa pustim, kajne? Hvala za pripombo.
Lep dan
Andrejka
Ja, seveda, tako sem mislila.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 09. 07. 2016 ob 19:31
- Prebrano 703 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 266.4
- Število ocen: 10