nerazumljena


moj trebuh
je res velik
poln zastale tekočine
ujete med salo
težko prepogibam trup 

vsa zadihana sem

po zmagi nad peto stopnico

napila sem se reke

nezadovoljstva

najedla kruha

iz trdih besed

(kje je sveto pismo?)

 

 

srce je
v skladu z diagnozo kardiologa
preveliko
vanj sem stlačila
preveč ljudi
ki jim ni mar

 


dan v plenicah
me za nekaj trenutkov
razvaja s tišino
ki jo

kmalu in neizogibno
razdevičijo
jeziki mesta
(naslikam si
hiško ob gozdu
s solato na vrtu
s sinom ob potoku z ribiško palico v roki
in možem v naslonjaču pred kaminom na drva
kam so šle čebele?)



razvlečem se
v praznino niča
v otožnost
v neskončne kroge
dveh krožečih prstov
(kava z mlekom
v skodelici z motivom
Monetovega makovega polja
se je shladila
urni mehanizem

počasi popušča
plača je petnajstega
nimam za baterijo
kje je čas
ki ga kaže sonce?)


z muko se sprehodim
čez vrvež promenade
strah me je
sarkastičnih obrazov
tako domači se zdijo
kot rjoveči lev
ki se mu cedijo sline
po zadnji koščici
razrahljane hrbtenice
(glasen smeh izza vogala
topo zareže pod oprsje)

 

spregovorim
o svoji vojni

 

predobro ti gre
mi rečejo

petja

petja

Poslano:
09. 07. 2016 ob 18:33
Spremenjeno:
09. 07. 2016 ob 16:35

http://www.psihoterapija-ordinacija.si/sl/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/78-borderline-osebnostna-struktura.html


Gornja povezava govori o tem,kaj borderline osebnostna struktura je in kakšni so simptomi.

Pesem je neobičajna,kakor je neobičajno doživljanje sveta z očmi borderline osebnosti.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 07. 2016 ob 16:59
Spremenjeno:
11. 07. 2016 ob 15:01

Morda je pesem zate neobičajna ... gotovo pa širi meje tvojih tem za ustvarjanje. Naslov se mi ne zdi pravšnji za tako osebno izpovedno pesem, poskusi najti kaj drugega. O nekaterih izrazih v pesmi bi še malo razmislila:

...
in vsa zadihana sem
če prehodim le pet stopnic

...
ki jim ni mar
(meje so krhke
vrag zlahka vdira)

 

dan v plenicah

me vsaj za nekaj trenutkov
razvaja s tišino
...

razvlečem se
v praznino niča
v otožnost
v neskončne kroge
na stenski uri
(kava z mlekom
v skodelici z motivom
Monetovega makovega polja

se je shladila)

je blažev žegen
ura se bo kmalu ustavila

nimam za baterijo

plača je petnajstega
ni za baterijo
kje je čas
ki ga kaže sonce?)


primoram se   (prisilim se?)
k sprehodu
čez vrvež promenade
strah me je sarkastičnih
obrazov
popačenih od sarkazma
tako domači se zdijo
kot rjoveči lev so
ki bi rad
požrl še zadnjo koščico
mlahave hrbtenice  (morda razpotegnjene?)
(glasen smeh izza vogala
zareže do kosti)

 ...

Zdi se mi, da bi pesem pridobila na naraciji in tekočnosti, kaj meniš? Lp, Ana

Zastavica

petja

Poslano:
11. 07. 2016 ob 22:14
Spremenjeno:
11. 07. 2016 ob 20:14

Se strinjam, Ana, tudi sama sem pomišljala na kar nekaj od prečrtanih mestih.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 07. 2016 ob 09:37
Spremenjeno:
12. 07. 2016 ob 07:37

Mislim, da si pesem zelo dobro dodelala in sama našla zanimive rešitve. Pesem o drugačnosti, o nesprejetosti in želji po bližini, p. s. v prvoosebni fabulativni pesmi pripoveduje o občutjih, odzivih, ki ga spremljajo skozi turobno občutenje obstoja ... prepričljiva pesem, v kateri se zrcali odtujenost današnjih ljudi, čestitke,

Ana

Zastavica

petja

Poslano:
12. 07. 2016 ob 09:48
Spremenjeno:
12. 07. 2016 ob 07:48

Hvala Ana!!

Zastavica

Ivan Gaćina

Poslano:
21. 08. 2016 ob 11:16
Spremenjeno:
21. 08. 2016 ob 09:16

Čestitke!

Pjesma je drugačija, neuobičajena! :-)

Lp, Ivan

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

petja
Napisal/a: petja

Pesmi

  • 09. 07. 2016 ob 17:21
  • Prebrano 721 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 332.5
  • Število ocen: 10

Zastavica