led nad fižolovim semenom
edina hiša
kjer so me hoteli
je bila tista s fižolom nad vrati
med vrsticami so galebi sneli
tisočero pesem
in jo prenašali
kot svetnika na krst
hodniki so tekali na balkone
in naprej v gozdove
mošeje
in vodnjake z zlato odejo
le sob ni bilo nikjer
pozabili so jih
stari kljunonosi možje
ko so prišli na pregled žarnic
kljuk in zaves
v glavah prebivalcev
zaradi rumenega vonja
ki je valoval od sna do pozabe
so sobe zataknili pod roko
in odšli z njimi
da si jih ogledajo doma
v hišah šepajočih jezov
največja miza je ležala
pod oknom brez stekla
sezonski letalci
so gledali s pol droga
gologlavo meso in trave
med kopiti vzhajajoče otroke
v objemu čivkajoče sestre
in čisto na zadnji strani
posušene nasmehe sodobnikov
hehe - posušeni nasmehi se lahko kdaj še odmočijo in napnejo - ko se napijejo v globinah ;)
Lp
I.
ne vem, morda pa prej počijo zaradi suše :-)
lp
Vesna
pokajo......
za podkurit ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 08. 07. 2016 ob 15:04
- Prebrano 671 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 319.22
- Število ocen: 14