Zavedanja
V porečju jezika skrivaš drobtinast glas.
Včasih, ko gresta skupaj na potep,
si ga deneš v roke in pestuješ.
A le ob večerih.
Ter še to daleč, daleč stran od drugih.
Kajti venomer
ga s strahom opazuješ,
kdaj te bo prerasel in zapustil.
Tega
se zavedata oba.
Ampak nihče od vaju ne ve,
koliko tvojega sveta si bo dotlej sploh prisvojil.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 05. 07. 2016 ob 10:39
- Prebrano 791 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 267.61
- Število ocen: 9
