oviješ me
kot cigaretni dim
ko se vnameš
diham te
s polnimi pljuči
pridi v spanju
okušat lipo
ki medi
v mojih ustih
olistam te
potopiva
se v krošnjo
razkošno
ribariva med zelenimi očmi
kako listje
vrtoglavo vzvalovi
šumi vrtinči se v vetru
zeleni ocean
poglej tam
na koncih mladih vej
moji sadovi
plodovi grenkosladki
so dozoreli
zagrizi vanje
do semena časa
poetično - lepo
Lp gorski javor
Tokrat si ubral-a mehkejše, nežnejše tone. Všeč so mi.
Plodovi naj bodo še naprej zreli.
Lp
Andrejka
Ps: Pri zapisu ti je pomotoma izpadel en 'z'
Hvala gorski javor, hvala Andrejka. Našel sem en manjkajoči v, ne najdem pa tega manjkajočega z-ja. Kar je po eni strani tudi logično, če manjka. No, na pomoč, prosim.
Lp, A.
Upsa, saj je izpadel v , ne pa z. Sorry. Pesem je super!
Lp
A
Poslano:
02. 07. 2016 ob 09:56
Spremenjeno:
02. 07. 2016 ob 09:56
Tako nekako se mi ponudi:
Ne gre le za en ugriz, gre za večnost in morda je prav zrelost tista, ki dodaja ugrizu trajanje. Ali pa tudi ne, odvisno od ugrizovalca:))) ali pa ugrizenega:)). Hja, tisto tapravo je prvi ugriz, ki se seveda lahko na novem plodu znova dogodi. Je pa seveda spet tisto, kaj pa če plod ni dovolj zrel? No ja, malo, čisto malo me je zaneslo, vendar pesem še dopušča in vabi s svojo zrelostjo, da jo ugrizneš.
Je pa očitno, da je bil oz. plod zelo voljan, mehak in dišeč, da je iz tebe izvabil nežnejše tone:). Ti znaš, tako ali tako:)))
lp, ajda
Popotovanje od oči do oči, subtilno.
lpt
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!