pustite pri miru moje breze, literati! pustite moje žile,
moje dimlje, moj brokoli: v pocinkano pločevino ujeta
hrbtenica je še vroča od rose, od ontologije. na kremi
jutra sanja pernata psica, njene misli so pojoči topovi.

pustite pri miru moje steklenice, pijanci! pustite moja
moda, moje sparjeno zelje: medeninasti drogovi ušes
so zlomljeni od nočne svetlobe, od disperzije. na prtu
leži kozji rog, ugnan v samoti. njegov smeh je rigajoč.

pustite pri miru mojo pšenico, ženske! pustite mojega
mlatiča, moje prhko sočivje: nitkasto živčevje sočutja
je skurjeno od sprenevedanja, od filozofije. na tepihu
cvrči mesojeda rastlina, zaprisežena pesniški svobodi.