Dekle močila solzice,
oj solzice bleščeče,
na oknu svoje kamrice
nad nageljne je rdeče.
Prijezdil k njej je mlad mrlič
in vprašal jo sočutno:
"Čemu se jočeš ti, deklič,
vso noč tako brezupno?"
A dekle mu ne reče nič,
le plaka solze vroče,
ne meni se za to fantič,
ker srcé gorí hoče.
In brž prisloni lojtrico,
oj lojtrico leseno,
da vzpel bi gor se v kamrico,
oj kamrico prebelo.
Tedaj zaledeni ji kri,
kot ptič je vztrpetala,
saj v soju kamrične luči
je fanta prepoznala.
"O, Anzel, ti? Od kod se zdaj
tak pozno si prikazal?
Prestala sem bridkosti kaj,
da nisi zgolj ... prikazen?"
"Opolnoči sedlamo mi,
sem vstal pri Gospe Sveti,
sem pozno vstal, moj konj besni,
te hočem s sabo vzeti."
"Le to te prosim, Anzel moj,
da nageljnov rdečih
ne potepta tvoj vrli konj,
ki grob so solz nesrečnih."
"Oj, dekle moje, solzice
se bodo posušile,
dovolj je žalostnih noči,
zdaj sreča nama vzklije.
Oj, dekle moje, nageljni
ne bodo ga zaznali,
opolnoči sedlamo mi,
na kojnča brž mi plani!
Mrliči jezdijo kot blisk,
lej, polna luna sveti,
pohiti, ljubica, če stisk
se zemljskih češ rešit!"
Jo v noč ljubimec mrtvi je
na konjskem vzel skeletu,
iskrilo se za njima je,
kakor ob ognjemetu.
A ko na Gosposvetsko sta
dospela polje širno
en grob se tam odpre in vanj
je Anzla potegnilo.
Na črni grob njegov dekle
sesedlo se je v grozi
in dušo izdihnilo je
prav tam, ob temni zori.
Poslano:
30. 06. 2016 ob 12:42
Spremenjeno:
30. 06. 2016 ob 12:43
ORIGINALNA LJUDSKA VERZIJA PESMI.
Poslano:
30. 06. 2016 ob 16:39
Spremenjeno:
30. 06. 2016 ob 16:40
https://sl.wikisource.org/wiki/Mrtvi_ženin
Ena mojih najljubših zgodb iz otroških dni. Zelo živo sem si jo predstavljala :) Le da je Majdalenka preživela, tvoja nevesta pa ne.
Lp
Irena
Svetlana Makarovič se je tudi lotila tega motiva:
Lp, Marko : )
Matej, je to tvoje avtorsko delo ali ljudska pesem?
Lp, Ana
To je moje avtorsko delo, inspirirano po ljudski pesmi, ki sem jo objavil (prve 4 kitice) v zgornjem komentarju, le da zdaj ne vem kam je izginila fotografija:
MRTVEC PRIDE PO LJUBICO (ljudska verzija)
Po vrtu je špancirala,
pa rožice nabirala,
de si bo pušeljc delala.
Iz rožmarina nemškega
in nageljna rdečega,
in nageljna rdečega.
S solzami ga je spirala,
s črno nitko povijala,
s črno nitko povijala:
"Al živ si, Anzelj, al mrtev,
po pušeljc vendar boš prišel,
po pušeljc vendar boš prišel!"
Poslano:
09. 07. 2016 ob 14:37
Spremenjeno:
09. 07. 2016 ob 14:38
Anomalija v zadnji kitici?
Na črni grob njegov dekle
sesedla se je ...
ali
sesedlo se je ...
Dekle je srednjega spola: njegovo / sesedlo ...
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!