Dan si bistri razgled.
Na belini snega
mu ostrino slepi sonce.
Bojuje se z ugrezninami korakov
med tančicami megle.
Bobniče božajo melodije The Score
iz prve zgodbe Somraka.
Pridih volkodlakov in vampirjev.
Črnilo gre lažje po papirju
in odpre votlino besed.
Praznina pohlevno vpija
temno sled in se polni
z različnimi potezami.
Glasovi se povezujejo
v besede, polne
obstoječega trenutka.
Poslano:
28. 06. 2016 ob 23:32
Spremenjeno:
28. 06. 2016 ob 23:34
jagodasto jagodovitno jagostno jagodičevje ...
mastna pesem, da ne gre iz las.
Zadnjih osem verzov je užitek piti
fajn tole :)
Lp
pi
Zdaj pa ne vem, ali je to dobro, da ne gre z las ali slabo. :D ;) Hvala vam, Gavrilo!
Hvala tudi vam, Irena! Me veseli, da vam je pesem všeč. :)
Poslano:
05. 07. 2016 ob 12:15
Spremenjeno:
05. 07. 2016 ob 12:15
Razprostrta belina snega je v literaturi pogosto prispodoba za belino papirja. Dogodek v avtoričini pesmi je prav prav proces ustvarjanja, ko se v snežni belini začnejo pojavljati temne sledi črnila.
Glasbena podlaga temu procesu pisanja – komad The Score – daje pesmi življenjskost in jo iz abstraktnega postavi v konkreten trenutek.
Pa še v razmislek (tudi samemu sebi): z besedami poskušamo natančno zapisati obstoječi trenutek – ampak ali ni tako, da z zapisovanjem ta trenutek – tudi izgubimo?
lp, Franci
Franci,
na neki način ga res izgubimo, na drugi pa spet ne. Če kdo ta zapis prebere, ta trenutek ''živi'' naprej. :)
Iskrena hvala vam za to mnenje o pesmi!
Lp, Nuša
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuša Ilovar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!