*Mensur Ćatić: TUĐE GODINE  

Manj kot otrok, ki še ni rojen...

Jošt, dober rekviem.

Lp,hope

Priklon megalomanski pesmi. Ker ne želim nad avtorjem, se izrecno klanjam pesmi.

Misel, ki vije iz nje (torej v obratni poziciji dinamike razvoja; poziciji, ker pesem je slika, dojem ...) je tako plemenita, da ima moč zdravila. Odrasli so res tujki v tem svetu, ki si ga želijo prisvojiti. Da jim ne bo uspelo, se že ve, zakaj še naprej ubijajo ... bi moral reči, da gre za užaljenost in občutek neuspeha, morda je to vsota-posledica utrpenih krivic (?), pa nisem dovolj precizno projeciral izgube ljubezni.

Še enkrat, s to pesmijo lahko le utripam ...

pa vseeno, hvala Jošt. To je civilizacijski doprinos, čeprav bi bilo natančneje reči anticivilizacijski moment, zdravilo.

Lep pozdrav,

Gavrilo

Hvala bogu, da se kljub vsemu dnevno še vedno postavimo pred ogledalo, v eni roki sladoled, ki se cedi po prstih, v drugi polizan bonbon in zagledamo naivnega Jaz v ogledalu. To je naš Dih.

Sem ga dodala ostalim delom. Enkrat polovim vse :-)

Lp,

T.

Gavrilo, hvala! 

Ta pesem je pogled skozi (morda) prizmo na Ćatićevo pesem TUĐE GODINE - torej na celoten svet (ker ga on vedno z verzi razgrne/ogrne), zato je (in ker je!) svetloba/tema dosegljiva tudi na tem prostoru. Seveda pa so dimenzije v vsakem človeku svojstvene in edinstvene, kar prinese potem tisto (željeno) širino ... (Upam).  

(Ćatićeva pesem je dosegljiva na njegovem fb, ker mislim, da ima objave pod status javno.)    

Lp, Jošt Š.

Tamara, enkrat objavim vse! ;).

Ampak trenutno se mi zdi, da sem še pri Dies irae, čeprav se mi nekatere pesmi že izgubljajo nekje med Tomasom de Calanoso in Mozartom. ??? :)

Lp, Jošt Š.

Hope, hvala! 

Prav lep pozdrav v ta nov dan! 

Jošt Š.

Zakaj zakopljemo otroka v sebi in zakaj se včasih sploh ne rodi? Ker moram biti takoj stari in modri? Meni se pa včasih prav ne da biti tako stara kot zemlja, na katero se nalaga prav vse in ga rojevam, pa prav luštno je - morda le tistim večno,kar naprej starim in ne nujno tudi modrim - ni :)

Dobro si tole napletel. Zelo.

Lp

I.

Ps. Če že lahko izbiramo - imam raje dudko kot palico - plenice pa nobenmu ne uidejo :) :) :)

"Vsi odrasli so bili najprej otroci. Toda le redki od njih se tega spominjajo."

Antoine de Saint-Exupéry (*29. junij 1900) - Mali Princ

<3

pi, morda so otroci tista uganka, ki jo ne moremo več razvozlati, ko enkrat odrastemo (karkoli že to pomeni!) ... 

Lp, Jošt Š.

Tudi mene se je dotaknila - preglej še enkrat velike začetnice / ločila.

Lp, Ana

Ja, v drugem delu sem besedo "manj" namenoma napisal z malo začetnico ... ker je nekako vezana na besedo "več" in tisti verz. Ne vem pa, če bi si smel vzeti toliko "svobode", da z obliko poudarim vsebino? Pišem pa trenutno vse na mobi, zato mi je tole tudi malo nepregledno ... lp

Naj dam morda podpičje namesto pike? Lp 

Zanimiva rešitev, se mi zdi ok.

Lp, Ana

Ok. Naj bodo pravila za celo pesem enaka. Lp

Pesem je koncentrat prehajanja iz življenja v smrt in obratno, je opis trenutka / pogleda, prebliska / in v njej vidimo lahko osebno zgodbo  (starčka, ki je bil otrok), najdeni in neznani grob pa nas odneseta na simbolno raven ... čestitke,

Ana