A ne, mala, kako fuk pogosto odleže,
ko se ti besede zavozlajo v želodcu
in jih ne gre izpisati na papir?
Falus prečisti kanale, da roka spolzi po deviški podlagi,
kot bi si čutni ljubimec jemal petnajstletno devico.
Tinta na papirju ... kri na rjuhi.
Rada imaš grenkobo železa, punči ...
Jaz tudi! Menstrualno kri pomešano s spermo in besedami zrahljanega
vozla.
Kako fuk odleže, a ne?
Po njem moški ostane daleč v onkraju. Le besede in stavki.
In popisane, izkričane strani,
ki so usedle pacale stene želodca.
Té olajšano bruhnejo kot semena iz razbolenih polnih mod.
In pišeš in pišem, pišeš, pišem, pišem, pisati!!!