MOLITEV
Sploh se mi ni treba pogledat v ogledalo.
Že tri tedne me podkožni mozolj zajebava.
Sploh se mi ni treba pogledat v ogledalo.
Križ me tako preveč boli, da mi je vse jasno o
‘MOJIH KILAH PREVEČ’,
in o celulitu, pa o neprožnih mišicah.
Skoraj bi rekla, da je VDAJA.
Zvečer, ko sem prišla domov, sem se spet naslonila na ogledalo.
Že četrtič ta dan razmesarila mozolj,
s težkim vzdihom otipala tist špeh, ki je odveč,
potem pa so mi misli kar same padle v glavo;
‘Sej, Romana, tvoj čas se je izteku!
Dolgovi?
Si komu kaj dolžna? Nikomur …
Se ti ne zdi, da bi lahko kar odšla?
Na štrik. Al pa s tabletami. Metek …?
Adrenalin! Ja, ta je ta pravi.
Z avtom, mogoče. Al pa s padalom. Al pa salto mortale čez skale.’
Ljubimca sem včeraj z izgovorom nategnila,
Češ, Poezijo živim. Se pokličeva drugič.
Sej je blo pomisleka vredno.
Tud njegov tič je zabaven. Tak, slovenski.
Prave rasti in lepo oblikovan. Pravšen v roki, med nogami zajeten.
Pa še je in še reči, o katerih bi jamrala.
In ni to, da bi že spet rabla
PLESA, KRVI in ORNK FUKA.
U T R U J E N A sem L J U D I .
AMEN.
Že tri tedne me podkožni mozolj zajebava.
Sploh se mi ni treba pogledat v ogledalo.
Križ me tako preveč boli, da mi je vse jasno o
‘MOJIH KILAH PREVEČ’,
in o celulitu, pa o neprožnih mišicah.
Skoraj bi rekla, da je VDAJA.
Zvečer, ko sem prišla domov, sem se spet naslonila na ogledalo.
Že četrtič ta dan razmesarila mozolj,
s težkim vzdihom otipala tist špeh, ki je odveč,
potem pa so mi misli kar same padle v glavo;
‘Sej, Romana, tvoj čas se je izteku!
Dolgovi?
Si komu kaj dolžna? Nikomur …
Se ti ne zdi, da bi lahko kar odšla?
Na štrik. Al pa s tabletami. Metek …?
Adrenalin! Ja, ta je ta pravi.
Z avtom, mogoče. Al pa s padalom. Al pa salto mortale čez skale.’
*
Ljubimca sem včeraj z izgovorom nategnila,
Češ, Poezijo živim. Se pokličeva drugič.
Sej je blo pomisleka vredno.
Tud njegov tič je zabaven. Tak, slovenski.
Prave rasti in lepo oblikovan. Pravšen v roki, med nogami zajeten.
... lahko bi bil večji ...
Željan, tih in vdan. Ljubek Slovenček.*
Pa še je in še reči, o katerih bi jamrala.
In ni to, da bi že spet rabla
PLESA, KRVI in ORNK FUKA.
U T R U J E N A sem L J U D I .
AMEN.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Romana Novak
- 27. 02. 2009 ob 21:54
- Prebrano 977 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 153
- Število ocen: 5
