Čez vršace in gorice so prihrumele

nebo so preparale besede

svobodo so delile

življenje so v oblakih gradile

zabliskal  je grom besed

zahrumele so strele idej

bele črne rdeče zelene

obljube so preplavile deželo

besede so slikale bistro  življenje

tovarne poljane ceste pisarne

mesta vasi tam kjer misel živi

povsod je ideja podporo iskala

ovir ni poznala

ne strmih poti ne dušnih meja

ne srca v globini višin ne v breznu gorja

ne misli idej iz nekdanjih vrhov

sedanjost je preteklost postala

vse kar je včeraj bilo

je postalo suhoparno življenje

ideja je bodočnost postala

nad vodo je odmevala

samo ena ideja misel in eno življenje

neskončnost za vse

ničesar več nebo kot je včasih bilo

nov čas je deželo objel

nov čas je v njej zavel

sončni oblačni črni in beli rdeči zeleni

vsak je svojo pot iskal

se na brezmejno pot podal

za mnoge je bila kratka strma siva in črna

drugi so za mrežo ostali

nekateri so se v vrhove podali

marsikateri pa so v oblakih ostali

ideja ni upanja dala. 

Zopet se je nova ideja rodila novo upanje

iskrica je poletela čez nevihtne oblake in višave

iskala je novo podporo za nove poti in nove smeri.

Felix