
Iztok Bajc čužnja vas 78 8231 trebelno
Leto 1994, 8. april, dan,
ko so našli Kurtovo truplo.
Tistega dne je nekdo na šolski zid
z velikimi črkami napisal njegovo ime
ter letnico rojstva in smrti.
Mikalo me je, da bi spodaj nekaj dopisal,
(le tri črke), pa se takrat nisem upal:
R.I.P.
https://www.google.si/search?q=condor+bull+peru&client=firefox-b&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahU
NEMOGOČA ŽALOSTINKA
Moja muza, ki je obsedena s smrtjo, mi ne prizanaša,
mi je ukazala, sedi obleči se v bikoborsko opravo,
pomoči svoje pero v črnilo -
in napiši žalostinko za bikoborcem,
toda spodaj se podpiši se z bikovo krvjo
Samo oblečen v bikoborsko obleko
Zvonovi farauški pojo
v pomladni dan,
pojo glasno, da sliši se
jih daleč stran.
Glasno pojo, a žalostno
kot še nikdar;
na vojsko z njimi kliče nas
presvitli car.
O mati, oča, zdaj slovo
bom vzel od vas,
in zbogom bratje, ljubca ti
in rodna vas.
Tam na pokrajni ogerski
jaz padel bom,
le-ta soldaški boben mi
bo velki zvon.
Le tale svetla sablica
mi sveča bo
in bajonet ter puškica - pa bajonet ter puškica
križ nad zemljo.
pornstars: Sydney Cole, Kimmy Granger
http://escribirporaficion.blogspot.si/2010_03_01_archive.html
Voznikova pesem
Cordoba.
Zarjavela in stara.
Mašina črna, kilometrina velika
in luknje v mojih odbijačih.
Čeprav poznam vse trike,
nikdar ne registriram Cordobe.
Na avtocesti, v vetru
mašina črna, lučka za bencin rdeča.
Smrt me oprezuje
na sedežu v Cordobi.
Joj, kako spolzka je cesta!
Joj, moja vrla limuzina!
Joj, ko me smrt pričakuje
na sedežu v Cordobi!
Cordoba.
Zarjavela in stara.
Driver’s song
by F. G. Lorca
Cordoba.
Rusty and old.
Black engine, high mileage
and holes in my bumpers.
Even if I know all the tricks,
I can never register my Cordoba.
On the freeway, through the wind,
black engine, a red petrol light.
Death is stalking me
from the seat of my Cordoba.
Oh, how slippery the road is,
oh, my earnest limousine,
oh, death awaits me
from the seat of my Cordoba.
Cordoba.
Rusty and old.
CANCIÓN DEL CONDUCTOR
Córdoba.
Roñosa y vieja.
Máquina negra, kilometraje grande,
y hoyos en mis paragolpes.
Aunque sepa los trucos,
yo nunca registraré el Córdoba.
Por la autovía, por el viento,
máquina negra, foco rojo de gasolina.
La muerte me está mirando
en el asiento en Córdoba.
¡Ay que camino tan resbaloso!
¡Ay mi limusina valerosa!
¡Ay que la muerte me espera,
en el asiento en Córdoba!
Córdoba.
Roñosa y vieja.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!