Razpetost med cipost in togoto.
Biti cipa ali ne biti cipa?
Postajati cipa.
Vzeti bombone na pladnju,
kasirati za želatine v žepu.
Logocipno dejanje -
nima smisla razen v raztresenem svetu kurb.
Smeh prostitutke je raskavo lajanje,
kvečjemu uporabno za preganjanje
mačk z domače zelenice.
Prostodušna svoboščina in hkrati ujetost
v predalu.
(V Nedeljo je hrulil na koncertu ter polival pivo po mimoidočih,
naslednje jutro je nadel kravato in odpeketal v pisarno,
kot vešč državljan.)
Mar smo vsi rojeni s ciparstvenim kompleksom?
Cipârstvo – novodobno cesarstvo, ki ga
poganjajo zarjaveli stroji in tehnološko dovršena
tehnologija; predsodki, homofobija, prijaznost
za počen groš, osladni nasmeški, prismeški in nadsmeški,
prodaja recikliranih mnenj kot dejstva ter oddaja zastarelih kapacitet
za novejše modele (brain-lifting) – bolj prepoznavno kot nostalgija.
Ciparjenje se izjalovi, ko vzroji togota.
Ponavadi takrat, kadar se viha nos nad ujetostjo in zahteva svobodo.
Ključe od kletk skrivamo v lastnih žepih. Puč se bije
na ulicah in se manifestira v obliki stavk, referendumov in
javnih nastopov pesnikov, ki se sklicujejo na svobodo izražanja
in nujnost odprtega dialoga (njihov performens je kvečjemu samogovor).
Skozi neštete cikle nejevolje, se vrne ideja dekadence in prostodušje
vnovič nasledi malodušje.
Nedeljski koncerti in razmetavanje, sobotno popivanje
in obžalovanje, petkovo metanje trnka med voljne/nejevoljne
samce ter samice. Jalovi poskusi, boemski podvigi, poetsko
dirigiranje – del celotedenskega programa.
Alfa valovanje TV sprejemnikov, počutje se izboljša, slaba glasba
na radio valovih, počutje se izboljša, tišina v zakotnem delu domačega praga, počutje niha.
Podedovali smo gen kurb in skorumpiran moralni kompas.
Našim ciponaslednikom trda prede.

Ostajam razpet med brezskrbnostjo in nevrozo.

naprimerjanez