Mesto na severu

sem obiskal,

prehodil dolgo pot,

preplezal steno,

se potil

in krvavel.

Mraz se je zajedal v kosti

in moja duša

je bila počena.

Počena od grozot

in trpljenja.

A bilo je vredno,

saj se tam dobi

najboljša medica

in prav tako

najboljše jagnje.

To mesto je dežela,

ta dežela je utopija

in utopija je raj.

Ljudje iz te dežele

strmijo vame,

kajti jaz sem prišlec,

nenaučen navad

in običajev.

Svoje sanje postavljam

pred sanje vseh drugih.

Drugim vsiljujem svoje mišljenje

in vsi se ga navzamejo.

Sebičen sem,

takšnega me je dežela naredila,

zato se zagnusim

sam sebi in odidem.

Pot nazaj pa je dolga,

veliko daljša kot je treba,

saj prejemam kazen

za svojo sebičnost.

Tako kot sem delal z drugimi,

se mi zdaj vrača

in večno bom hodil

svojo dolgo mračno pot.

Anže Fijavž