Včasih so že še zagodli se špasi!
Dečve so klicali fantje na vasi
ob svetlih nočeh. A sem kmeta poznal,
ki se za svojo je hčer strašno bal.

Zato pa nagajali so mu še rajši –
njegov se jim srd je dozdeval najslajši.
Tako neko noč eden psa je držal,
a drugi je lestev do okna podal.

Na lestev pa so pritrdili moža
prefrigani pobiči slamnatega.
Ko si pogledal, res zdelo se je,
da po lestvi se vzpenja predrzen fantè.

Nek fant pa po kmeta: »Le brž prihitite!
Zdaj tega, ki k vaši v vas hodi, dobite!«
A oče kol zgrabi in steče do tja,
čez hrbet ga poči, da dol se strklja.

Nato ves obupan se noter privleče.
»Zdaj sem pa ubil ga!« ostalim poreče.
In ko je izvedel, nič več ni besnel;
da mož je bil slamnat, je bil še vesel.


* Slamnat je bil

Aleksandra Kocmut - Kerstin