Reka beguncev vali se v Evropo

usta odprta, kričijo v svet.

Nihče jih ne sliši, ušesa so gluha,

vsakdo je s svojimi problemi zavzet.

Seme strahu in sovraštva

se vsipa na staro celino,

da sčasoma klice pognale

bodo visoko, široko...

Zaradi tega, bolečina preveva me globoko, globoko.

Reka beguncev pa stopa po kamenju,

trnju, nihče jih ne vidi,

vsakdo obrača se stran..., kdo ve kam?

Najbolje, da v reko se jih zapodi,

da le ni treba gledati

obupanih človeških oči.

gorskijavor