Upanje (živim)
Rada bi se oblekla.
Zebe me gola
hladna so kolena
in podplati so trdi
roke nemirno preskakujejo
milijone besed s pritiski
med njimi bedi bolečina
z malo sladkorja
in nekaj cimeta
da zadiši
kakor kava na jutro
ko odpreš oči
takrat se oblečem
kot še enkrat zaviti celofon,
z barvastim papirjem,
da roke odpirajo,
misli upajo,
znova in znova.
Da se zgodi...
neizbežno se zgodi
tik pred koncem
do konca.
Z upanjem
v natočeni brzini
tečem hitro
kot avto z navigacijo
še vedno plešem v življenju
do poslednjega.
Ko odpadem z drevesa
kot poslednji sadež,
ki je upal na večnost.
V tem nisem nič drugačna.
Saj živim.
Pozdravljena Tamara,
sem vesela, da ti je všeč. Veš imam stimulacijo, pa gre nekak....:)
Lep deževni pozdrav,hope
Nadanje i život... Dobra pesma... Pa ti si Hope (nada) :)...
Budi pozdravljena draga Irena!!!
Milena
Dobro jutro draga Milena,
v vseh živih bitjih je upanje veš, je zato da je dan lep da sonce svane in nam sveti da smo srečni. Ti, jaz, oni...vsi.
Hvala ti, všeč mi je, kadar ti je pesem všeč.
Lepo bodi Milena,
Irena,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 20. 06. 2016 ob 04:50
- Prebrano 674 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 231.32
- Število ocen: 13