Poletje je znova.
Na otok me boš peljal
na svetu za dva
mi boš gladil lase
ko bodo nad nama letele lastovke
vrnjene izpod nekega drugega sonca
svetloba žareče krogle bo najin zasledovalec
in midva bova igralca nove mehiške limonade
trajalo bo znova
dokler lastovke ne zapustijo praznega gnezda
in slekel me boš znova do golega
prozorno v tvoji duši
se bom zajedala v tvoje srce
v objemih globine
bova znova.
Gledala lastovke
in njihovo slovo.
Primem te močneje za roko
in od straha pred izgubo
rečem Ljubim te.
Ko črno nebo pristane drugje
bova znova doma.
Oblečena in tiha.
Redke besede
ti bom privabljala iz ust.
Zame.
Tvoji odgovori bodo pesem za mojo dušo,
še najbolj pozimi.
Daleč naprej bo še vedno otok.
Kjer bo sonce grelo plažo,
tam bova midva, znova.
lepa, melanholična, pa vendar še diha upanje
Lp
Pi
Irena, pozdravljena
Kamorkoli pogledam in je temno mora biti malo svetlobe...da se čaka sonce.
Hvala ti, lep dan Irena,
hope
Divna poezija Black hope!
Ugodan ti dan !
Vesna
Vesna,
me veseli, da ti je všeč.
Tukaj dežuje in čakam na sonce.
Bodi lepo,pozdrav,
hope
Hope,divna si.
pozdrav od srca !
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!