
Ob jutranji zori se rodi
iz vsemogočnega
vse mogoče
ob jutranji zori se zdi,
da bo sonce
posijalo z višave
ob jutranji zori vse hrepeni
v sveti preproščini
se za kratek čas
sliši zgolj klic
globočin
Ob jutranji zori se rodi
iz vsemogočnega
vse mogoče
ob jutranji zori se zdi,
da bo sonce
posijalo z višave
ob jutranji zori vse hrepeni
v sveti preproščini
se za kratek čas
sliši zgolj klic
globočin
nekaj je v tem tvojem klicu :) nečesa se dotika, nekaj se ga dotika
Lp
Pi
Hvala Ireni za doprinos k tej pesmi; zato je to najina pesem :)
o, ni, ni, povsem tvoja je in v njej je toliko upanja, da zaboli - z rojstvom, z novim dnem, upamo, vedno znova - prav tako je v njej ujeta neskončna lepota, ki poje hvalnico stvarstvu in na koncu tisti dotik vseobjemajočega
preprosto - veliko
Lp
Pi
Irena, tako lepo si to povedala, da je že komentar ena sama poezija. LP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!