noge so zarisale nevidne poti
in vklesale stopinje v kamen
oči se napajajo na obzorjih
ki se spreminjajo od trenutka do trenutka
in se ne zmenijo za madeže
na koži starih planetov
zapuščam porečje ki ne ve za mostove
pokrajine odvisnosti od lepot
zgrajenih na sledeh dediščine
skalni odtisi stopal rojevajo jasnino
vekotrajno v nameri spregovoriti
s simbolično govorico krvi
razbarvane v brezčasje
slikam podobe sveta
ki ga doživljam samo jaz
v njih se srečujem z zarodkom
ki ga bom oblekla v odtenke
razumljive vzhodu in zahodu
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!