Moje slike živijo brez tujih okvirjev

noge so zarisale nevidne poti
in vklesale stopinje v kamen

oči se napajajo na obzorjih
ki se spreminjajo od trenutka do trenutka
in se ne zmenijo za madeže
na koži starih planetov

zapuščam porečje ki ne ve za mostove
pokrajine odvisnosti od lepot
zgrajenih na sledeh dediščine

skalni odtisi stopal rojevajo jasnino
vekotrajno v nameri spregovoriti
s simbolično govorico krvi
razbarvane v brezčasje

slikam podobe sveta
ki ga doživljam samo jaz
v njih se srečujem z zarodkom
ki ga bom oblekla v odtenke
razumljive vzhodu in zahodu

modricvet

Komentiranje je zaprto!

modricvet
Napisal/a: modricvet

Pesmi

  • 15. 06. 2016 ob 14:14
  • Prebrano 645 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 248.9
  • Število ocen: 6

Zastavica