Mesto duš
Težke mokre dežne kaplje
Padajo na siva tla.
Zdi se, kot da bi mesto spalo
Prebudit se ga ne da.
Tisoč življenj, tisoč zgodb
V mračnem mestu spi
Ruševine ga krasijo
Življenja več nikjer ni.
Skozi okno zagledam sonce
Žarki se prerivajo
Skozi majhno odprtino
Mojo dušo mi odpirajo.
Majhna, čisto drobna lučka
Izgublja bitko z oblaki.
V jutru, ko se prebujam
Slišim ropotanje
Kdo je? Čigavi so koraki
?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ivica
- 15. 06. 2016 ob 12:09
- Prebrano 580 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 166.86
- Število ocen: 7
