Vsaki dan me vodi cesta siva in pusta.
Velika skrivnost ostane na poti.
Le kje, so danes?
Tisti vriskajoči otroci.
Čakaš jih minuto
pa ne veš ali so bolni
ali so svoj čas zaspali.
Na nebu se slika riše
dežne kaplje delajo ne znane oblike.
Trenutek pomislim,
to je čas mojega življenja.
Ena proga in še druga.
Za vikend me čaka
izlet na veliko planino.
Imam začetek,
ki ne pozna strahu.
Za mano je pot
kot na novo zazidana hiša.
Moje srce poje pesem veselo
tako pozabim
na preteklost, bolečine.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: NEVENKA
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!