Še preden zjutraj ura sedem je odbila,

nas babica je  z veselim glasom obvestila,

da na dolgo potovanje se je namenila.

Odšla bo tja v tuje kraje,

morda do dalne Argentine

ali pa kar na jug, gledati pingvine.

Vsi z odprtimi smo usti, presenečeno strmeli,

le od kod naenkrat babici načrti smeli?

Saj do sedaj se vedno doma je držala,

kadar treba je bilo, nam je tudi pomagala.

Zajtrka je v hipu konec,

ko vidimo, da gre zares,

na mizi ostal je prazen lonec,

v naših glavah kaos in nered.

Babica od mize vstane,

culo hitro v roke vzame,

brž pete nabrusi si,

odhiti na letališče,

da je kdo ne pregovori.

Babica pa pa in srečno,

mi te čakamo doma,

v upanju in vroči želji,

da kmalu zopet boš doma!

gorskijavor