Samoto čutim,
ulezla se mi je v podkožje,
onesrečila je moje misli
kakor da bi me sredi noči
dohitel manijak iz teme
in me premetaval po tleh,
dajal duška svoji
sprevrženi domišljiji.
Pravijo, da je najbolje biti pri miru,
se ne braniti preveč in ne mahati z rokami,
ne brcati in tudi ne kričati.
Pravijo, da si ga je dobro ogledati,
da potem pred pozornim poslušalcem,
ki je plačan, da posluša žrtve, izpovem,
da si izpraznim slike včerajšnjega dne,
a mi ne pomaga dosti,
še vedno me boli modra koža,
še vedno je duša rana.
Naj kličem na pomoč kasneje,
ko ničesar ne zmorem več spremeniti,
ko je slika že do potankosti dokončana
in spomin globoko zasidran v zavedanje,
ki boli.
Naj kličem na pomoč, ko nikogar več ni?
Ker bolečina ne mineva, ampak razjeda
od znotraj navzven.
Bojim se za svoje sanje,
vanje sem se zatekla,
ko sem bila žalostna.
Zdaj me morijo misli tudi ponoči,
zato dolgo bedim
in tudi budni spomin mi ne da miru,
spotikam se kot pretepena,
boli me vsaka mišica.
Pristala sem v temi,
ki nima več jutra, ne svetlobe.
Dan me mori enako kot noč.
Mar res odhajam od sreče?
Zatavam narobe,
vsak poskus je napačen.
Škoda besed, škoda.
Vem, da izgubljam.
Ko ostanem brez vsega,
bom kot kralj v novi obleki
in nek smrkavec bo bleknil:
glejte, gola je.
Gola kot bolečina.
Bolečine ne morem obleči.
Danes nisem niti ena sama.
Danes padam v poraz.
Hope, hvala za tole pesem!
Dovoli, da ti v znamenje havležnosti pošljem eno svojo pesem o bolečini v dvojini!
NAJINO
Kam je šlo
vse najino
ko je bolečina
izhlapela.
Kam se je izlilo
ko je poniknilo
v razpoke dneva.
Ko sva ostala
po koncu noči
kot dve okostji
ki ju več ne boli.
Kje so ostale
vse najine zamere
najina varanja
grešne misli
najine nevere.
Kdaj se zbudil bo
spet najin strah
pred izgubo
temnih sonc
ki sva jim samo midva
ohranjala luč.
Najinih utrujanj
do onemoglosti
najinih prizadevanj
do roba joka.
Kje so ostali najini
odrešujoči prepiri
mučni premolki
pekoče žalitve
najini odhodi
in skesane vrnitve
najina svetloba
in še močnejše
zatemnitve.
Kdaj sva izruvala trnje
iz najine krone
in odvrgla najin križ
in namesto soli
na rane nalepila obliž.
Pojedla jezik
ki naju je bičal
do nerazpoznavnosti
izgrebla žolč
za jastrebe in hijene
si nalila strupa
in čakala da zadene.
Kam sva skrila
ključ ki odpira
vrata bolečine
to edino najino
ki nikoli ne mine.
zelo močni trenutki so v tej pesmi in so vrstice za podčrtat
Lp
Pi
Dobro jutro vid
Življenje je čudež in kljub temu da jih nimam več dvajset se imam še vedno
za čudit veš. Občutkom ki znajo prikovati na tla, kakor eno samo veliko mučenje.
In tvoja pesem je tako odkrita, ki si jo lepo napisal, tako resnična in odkrita,
neskončno sem ti hvaležna, da si napisal in ja, dnevi pa hodijo in minevajo,
enostavno nimajo občutka in prav nič obzira za bolečino.
Ja, to je življenje in kot da bi nas kdo silil moramo ...jesti in ...trpeti.
Iskrena Hvala Ti Vid, veliko razumeš veš.
Želim ti vso srečo in da ti življenje podari vsak dan posebej srečen.
Lepo si napisal kitice, odkrito, brez zaves.
Lep pozdrav,hope
Dobro jutro Irena,
Hvala Ti, Hvala. Veš, ko pišemo popolnoma odkrito se marsikdaj najdemo,
tudi jaz v tvojih pesmih, tako da večkrat preberem in odkrito včasih še komentarja
ti ne napišem, ker je tako resnično da ostanem brez besed.
Še enkrat resnična Hvala in želim ti srečen vsaki trenutek in vsaki dan posebej.
Vse dobro,hope
hope draga, naj te samo objamem.
branka, ZLATO SI!
Lepi topel pozdravek,hope
super pesem! Najboljša od vseh, ki sem jih danes prebrala :-) zelo mi je všeč predzadnji verz.
Draga Irena,
zelo lepa pesem, taka, da se te ne samo dotakne, ampak dotika...
Objem, pozdrav, objem :)
Majda
Beatrice, sem vesela veš
in lepo mi je da si se oglasila, gledam tvojo slikco in res je, brcam tudi jaz
rdečo žogo pod modrim nebom. Tako je in večinoma sem ....sama.
Lep dan ti želim, pa če je vse mokro, hope
Oj Majdi, ima me da znova pridem in še nekdo če bi hotel še z mano...
bilo je nebeško lepo, v tiho noči kjer je prijateljstvo in ljubezen.
Kaj si človek še želi kaj veš...Hvala ti za vse, resnično.
Lep pozdrav,Irena
Draga Irena ...in oba...saj veš...z veseljem, kadarkoli, dobrodošla!
Lep in topel pozdrav,
Majda
Majdi, HVALA TI.
Lepo bodi in seveda oba, seveda.
Lep pozdrav,Irena
Močna, iskrena izpovedna pesem, seže do bolečine. Občutek imam, da je napisana na dušek in da bi jo morala zdaj še nekajkrat prebrati in izčistiti, nekatere stvari ponavljaš ... - boš znala sama?
Lp, Ana
Draga Ana,
ne upam si, ne znam odkrito toliko kot zmoreš ti, nerodno mi je a prosila bi te vljudno za tvojo pomoč, vem da je prišla na svet ...zelo na hitro, prosila bi te
za pomoč, lahko probavam a še zdaleč ne bo podobno tvoji pomoči.
Veš da če bi znala bi z veseljem, prosim te. Saj počasi se učim in včasih rata....
Zelo sem vesela da si to napisala veš Ana. Oprosti, ker te kar naprej prosim za pomoč. V kolikor ti ne bo težko in boš našla čas bi bila srečna in seveda,
odkrito hvala Ti, razveselila si me.
Lep topel pozdrav, Irena,hope
Res, to je ena od tistih težkih odličnih pesmi, pri katerih so pomeni tako močni, da se pravzaprav niti nisem upal predlagati "popravek" verza:
Bojim se za moje sanje, v verz: Bojim se za svoje sanje,
Še težje je reči, ali je potrebno verz: v njih sem se zatekla spremeniti v: vanje sem se zatekla
Lp, Jošt Š.
Pozdravljen Jošt Š.
Jaz res sama ne znam popravit pesmi veš, pisala sem jo po občutku čisto sujektivno in težko mi je sami karkoli spreminjat, je pa res da verjetno bi se dalo izboljšati samo če grem brat bi še enkrat verjetno enako veš.
Hvala Ti. Lep pozdrav,hope
Pa poglejva, kaj bi lahko naredili ;) - poleg predlogov sem ti vnesla še ločila:
Samoto čutim,
ulezla se mi je v podkožje,
misli mi je onesrečila je moje misli,
kakor da bi me sredi noči
dohitel manijak iz teme
in me premetaval po tleh,
si dajal duška svoji
zagonetni (boljše bi bilo: sprevrženi) domišljiji.
Pravijo, da je najbolje biti pri miru,
se ne braniti preveč in ne mahati z rokami,
ne brcati in tudi ne kričati.
Pravijo, da si ga je dobro si ga ogledati,
da potem pred mirodalnim (pozornim?) poslušalcem,
ki je plačan, da posluša žrtve, izpovem,
da sie izprazneim slikoe iz včerajšnjega dneva,
a mi ne pomaga dosti, vsaj ne zame,
še vedno me boli modra koža,
še vedno je ranjena moja duša. (precej klišejsko, morda: še vedno je duša rana)
Da Naj kličem na pomoč kasneje,
ko ničesar ne zmorem več spremeniti,
ko je slika že do potankosti dokončana
in spomin globoko zasidran v zavedanje,
ki boli, kakor da bi vsaki moment podoživljala?
in da Naj kličem na pomoč, ko nikogar več ni?
Ker bolečina ne mineva, ampak razjeda
od znotraj navzven me venomer muči.
Bojim se za msvoje sanje,
v njih vanje sem se zatekla,
ko sem bila žalostna imela občutek žalosti,
Zdaj me morijo misli tudi ponoči,
zato dolgo bedim
in tudi budni spomin mi ne da miru,
spotikam se kot pretepena,
boli me vsaka mišica vseh udov
in vem, da sem pristala sem v temi,
ki nima več jutra, ne svetlobe.
Dan me mori enako kot noč.
Mar res odhajam od sreče?
daleč proč, koder kjer ni več pomoči.
Zatavam narobe,
a kaj ko je vsak poskus je napačen narobe.
Škoda besed, škoda.
Vem, da izgubljam.
Ko ostanem brez vsega,
bom kot kralj v novi obleki
in en nek smrkavec bo bleknil:
glejte, gola je.
Gola kot bolečina.
Nje Bolečine ne morem obleči.
In daleč so nebesa
in za raj sta potrebna dva. (ta in prejšnji verz se mi tudi zdita preveč klišejska - morda bi ju kar odstranila?)
Danes nisem niti ena sama.
Danes padam v poraz.
Premisli, kako se ti zdi, lp, Ana
Spoštovana Ana,
dobila sem pomoč in z njo sem popravila pesem Sama, kar sem zelo hvaležna.
Zanima me, kako se ti zdaj zdi pesem. Meni se zdi boljša, ker nima viška,
ki sem ga kar nekaj napisala.
Hvala Ti, da si prebrala.
Lep večer Ti želim,hope
Zanimivo si jo popravila, a kar se tiče klišejskih verzov (v tej različici so ohranjeni), bi te vseeno še pobarala za premislek.
Lp, Ana
P. S. Meni je bil všeč izraz, da se ti je samota ulezla v podkožje ...
Spoštovana Ana
Ja Ana, veš sem imela pomoč ene čudovite pesnice, ki piše na našem portalu
me je prijetno presenetila in mi popravila pesem, ravno na tak način, da mi je res všeč, lahko pa seveda jo imam ohranjeno kaj praviš na to?
Tudi meni je všeč, kot si sama napisala, veš. Ana, grem še enkrat popravit?
Hvala Ti in z velikim spoštovanjem, zelo si se potrudila, res.
Lep pozdrav,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!