Sama

Samoto čutim,

ulezla se mi je v podkožje,

onesrečila je moje misli

kakor da bi me sredi noči

dohitel manijak iz teme

in me premetaval po tleh,

 dajal duška svoji

 sprevrženi domišljiji.

 

Pravijo, da je najbolje biti pri miru,

se ne braniti preveč in ne mahati z rokami,

ne brcati in tudi ne kričati.

Pravijo, da si ga je dobro ogledati,

da potem pred pozornim poslušalcem,

ki je plačan, da posluša žrtve, izpovem,

da si izpraznim slike včerajšnjega dne,

a mi ne pomaga dosti,

še vedno me boli modra koža,

še vedno je duša rana.

Naj kličem na pomoč kasneje,

ko ničesar ne zmorem več spremeniti,

ko je slika že do potankosti dokončana

in spomin globoko zasidran v zavedanje,

ki boli.

Naj kličem na pomoč, ko nikogar več ni?

Ker bolečina ne mineva, ampak razjeda

od znotraj navzven.

Bojim se za svoje sanje,

vanje sem se zatekla,

ko sem bila žalostna.

Zdaj me morijo misli tudi ponoči,

zato dolgo bedim

in tudi budni spomin mi ne da miru,

spotikam se kot pretepena,

boli me vsaka mišica.

Pristala sem v temi,

ki nima več jutra, ne svetlobe.

Dan me mori enako kot noč.

Mar res odhajam od sreče?

Zatavam narobe,

vsak poskus je napačen.

Škoda besed, škoda.

Vem, da izgubljam.

Ko ostanem brez vsega,

bom kot kralj v novi obleki

in nek smrkavec bo bleknil:

glejte, gola je.

Gola kot bolečina.

Bolečine ne morem obleči.

Danes nisem niti ena sama.

Danes padam v poraz.

IŽ-lev

 1 2 > 

vidzigon

Poslano:
10. 06. 2016 ob 05:40

Hope, hvala za tole pesem!

Dovoli, da ti v znamenje havležnosti pošljem eno svojo pesem o bolečini v dvojini!



 

NAJINO

Kam je šlo
vse najino
ko je bolečina
izhlapela.

 

Kam se je izlilo
ko je poniknilo
v razpoke dneva.

 

Ko sva ostala
po koncu noči
kot dve okostji
ki ju več ne boli.

 

Kje so ostale
vse najine zamere
najina varanja
grešne misli
najine nevere.

 

Kdaj se zbudil bo
spet najin strah
pred izgubo
temnih sonc
ki sva jim samo midva
ohranjala luč.

 

Najinih utrujanj
do onemoglosti
najinih prizadevanj
do roba joka.

 

Kje so ostali najini
odrešujoči prepiri
mučni premolki
pekoče žalitve
najini odhodi
in skesane vrnitve
najina svetloba
in še močnejše
zatemnitve.

 

Kdaj sva izruvala trnje
iz najine krone
in odvrgla najin križ
in namesto soli
na rane nalepila obliž.

 

Pojedla jezik
ki naju je bičal
do nerazpoznavnosti
izgrebla žolč
za jastrebe in hijene
si nalila strupa
in čakala da zadene.

 

Kam sva skrila
ključ ki odpira
vrata bolečine
to edino najino
ki nikoli ne mine.





Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
10. 06. 2016 ob 07:44

zelo močni trenutki so v tej pesmi in so vrstice za podčrtat

Lp

Pi

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
10. 06. 2016 ob 08:45

Dobro jutro vid

Življenje je čudež in kljub temu da jih nimam več dvajset se imam še vedno

za čudit veš. Občutkom ki znajo prikovati na tla, kakor eno samo veliko mučenje.

In tvoja pesem je tako odkrita, ki si jo lepo napisal, tako resnična in odkrita,

neskončno sem ti hvaležna, da si napisal in ja, dnevi pa hodijo in minevajo,

enostavno nimajo občutka in prav nič obzira za bolečino.

Ja, to je življenje in kot da bi nas kdo silil moramo ...jesti in ...trpeti.

Iskrena Hvala Ti Vid, veliko razumeš veš.

Želim ti vso srečo in da ti življenje podari vsak dan posebej srečen.

Lepo si napisal kitice, odkrito, brez zaves.

Lep pozdrav,hope

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
10. 06. 2016 ob 08:48

Dobro jutro Irena,

Hvala Ti, Hvala. Veš, ko pišemo popolnoma odkrito se marsikdaj najdemo,

tudi jaz v tvojih pesmih, tako da večkrat preberem in odkrito včasih še komentarja

ti ne napišem, ker je tako resnično da ostanem brez besed.

Še enkrat resnična Hvala in želim ti srečen vsaki trenutek in vsaki dan posebej.

Vse dobro,hope

Zastavica

branka

Poslano:
10. 06. 2016 ob 13:13

hope draga, naj te samo objamem.

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
10. 06. 2016 ob 13:33

branka, ZLATO SI!

Lepi topel pozdravek,hope

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
11. 06. 2016 ob 08:41

super pesem! Najboljša od vseh, ki sem jih danes prebrala  :-) zelo mi je všeč predzadnji verz. 

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
12. 06. 2016 ob 11:01

Draga Irena,

zelo lepa pesem, taka, da se te ne samo dotakne, ampak dotika...

Objem, pozdrav, objem :)

Majda

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
12. 06. 2016 ob 12:50

Beatrice, sem vesela veš

in lepo mi je da si se oglasila, gledam tvojo slikco in  res je, brcam tudi jaz

rdečo žogo pod modrim nebom. Tako je in večinoma sem ....sama.

Lep dan ti želim, pa če je vse mokro, hope

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
12. 06. 2016 ob 12:52

Oj Majdi, ima me da znova pridem in še nekdo če bi hotel še z mano...

bilo je nebeško lepo, v tiho noči kjer je prijateljstvo in ljubezen.

Kaj si človek še želi kaj veš...Hvala ti za vse, resnično.

Lep pozdrav,Irena

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
13. 06. 2016 ob 07:25

Draga Irena ...in oba...saj veš...z veseljem, kadarkoli, dobrodošla!


Lep in topel pozdrav,

Majda

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
13. 06. 2016 ob 07:45

Majdi, HVALA TI.

Lepo bodi in seveda oba, seveda.

Lep pozdrav,Irena

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 06. 2016 ob 22:04

Močna, iskrena izpovedna pesem, seže do bolečine. Občutek imam, da je napisana na dušek in da bi jo morala zdaj še nekajkrat prebrati in izčistiti, nekatere stvari ponavljaš ... - boš znala sama?

Lp, Ana

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
13. 06. 2016 ob 22:09

Draga Ana,

ne upam si, ne znam odkrito toliko kot zmoreš ti, nerodno mi je a prosila bi te vljudno za tvojo pomoč, vem da je prišla na svet ...zelo na hitro, prosila bi te

za pomoč, lahko probavam a še zdaleč ne bo podobno tvoji pomoči.

Veš da če bi znala bi z veseljem, prosim te. Saj počasi se učim in včasih rata....

Zelo sem vesela da si to napisala veš Ana. Oprosti, ker te kar naprej prosim za pomoč. V kolikor ti ne bo težko in boš našla čas bi bila srečna in seveda,

odkrito hvala Ti, razveselila si me.

Lep topel pozdrav, Irena,hope

Zastavica

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
14. 06. 2016 ob 00:36

Res, to je ena od tistih težkih odličnih pesmi, pri katerih so pomeni tako močni, da se pravzaprav niti nisem upal predlagati "popravek" verza:

Bojim se za moje sanje, v verz: Bojim se za svoje sanje,

Še težje je reči, ali je potrebno verz: v njih sem se zatekla spremeniti v: vanje sem se zatekla


Lp, Jošt Š.




Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
16. 06. 2016 ob 17:32

Pozdravljen Jošt Š.

Jaz res sama ne znam popravit pesmi veš, pisala sem jo po občutku čisto sujektivno in težko mi je sami karkoli spreminjat, je pa res da verjetno bi se dalo izboljšati samo če grem brat bi še enkrat verjetno enako veš.

Hvala Ti. Lep pozdrav,hope

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 06. 2016 ob 18:56

Pa poglejva, kaj bi lahko naredili ;) - poleg predlogov sem ti vnesla še ločila:

Samoto čutim,

ulezla se mi je v podkožje,

misli mi je onesrečila je moje misli,

kakor da bi me sredi noči

dohitel manijak iz teme

in me premetaval po tleh,

si dajal duška svoji

zagonetni  (boljše bi bilo: sprevrženi) domišljiji.

 

Pravijo, da je najbolje biti pri miru,

se ne braniti preveč in ne mahati z rokami,

ne brcati in tudi ne kričati.

Pravijo, da si ga je dobro si ga ogledati,

da potem pred mirodalnim (pozornim?)  poslušalcem,

ki je plačan, da posluša žrtve, izpovem,

da sie izprazneim slikoe iz včerajšnjega dneva,

a mi ne pomaga dosti, vsaj ne zame,

še vedno me boli modra koža,

še vedno je ranjena moja duša. (precej klišejsko, morda: še vedno je  duša rana)

Da Naj kličem na pomoč kasneje,

ko ničesar ne zmorem več spremeniti,

ko je slika že do potankosti dokončana

in spomin globoko zasidran v zavedanje,

ki boli, kakor da bi vsaki moment podoživljala?

in da Naj kličem na pomoč, ko nikogar več ni?

Ker bolečina ne mineva, ampak razjeda

od znotraj navzven me venomer muči.

Bojim se za msvoje sanje,

v njih vanje  sem se zatekla,

ko sem bila žalostna imela občutek žalosti,

Zdaj me morijo misli tudi ponoči,

zato dolgo bedim

in tudi budni spomin mi ne da miru,

spotikam se kot pretepena,

boli me vsaka mišica vseh udov

in vem, da sem pristala sem v temi,

ki nima več jutra, ne svetlobe.

Dan me mori enako kot noč.

Mar res odhajam od sreče?

daleč proč, koder kjer ni več pomoči.

Zatavam narobe,

a kaj ko je vsak poskus je napačen narobe.

Škoda besed, škoda.

Vem, da izgubljam.

Ko ostanem brez vsega,

bom kot kralj v novi obleki

in en nek smrkavec bo bleknil:

glejte, gola je.

Gola kot bolečina.

Nje Bolečine ne morem obleči.

In daleč so nebesa

in za raj sta potrebna dva. (ta in prejšnji verz se mi tudi zdita preveč klišejska - morda bi ju kar odstranila?)

Danes nisem niti ena sama.

Danes padam v poraz.


Premisli, kako se ti zdi, lp, Ana

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
16. 06. 2016 ob 18:56

Spoštovana Ana,

dobila sem pomoč in z njo sem popravila pesem Sama, kar sem zelo hvaležna.

Zanima me, kako se ti zdaj zdi pesem. Meni se zdi boljša, ker nima viška,

ki sem ga kar nekaj napisala.

Hvala Ti, da si prebrala.

Lep večer Ti želim,hope

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 06. 2016 ob 19:06

Zanimivo si jo popravila, a kar se tiče klišejskih verzov (v tej različici so ohranjeni), bi te vseeno še pobarala za premislek.

Lp, Ana

P. S. Meni je bil všeč izraz, da se ti je samota ulezla v podkožje ...

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
16. 06. 2016 ob 20:53

Spoštovana Ana

Ja Ana, veš sem imela pomoč ene čudovite pesnice, ki piše na našem portalu

me je prijetno presenetila in mi popravila pesem, ravno na tak način, da mi je res všeč, lahko pa seveda jo imam ohranjeno kaj praviš na to?

Tudi meni je všeč, kot si sama napisala, veš. Ana, grem še enkrat popravit?

Hvala Ti in z velikim spoštovanjem, zelo si se potrudila, res.

Lep pozdrav,hope

Zastavica

 1 2 > 

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 10. 06. 2016 ob 00:35
  • Prebrano 2156 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 533.27
  • Število ocen: 20

Zastavica