Smrt preminulim

pepel odnaša veter

v neskončen spomin.

Umrla sem. Zmedeno me je ujela smrt, ko sem ljubila,

ko sem dajala sebe in jemala tebe tebi, brez da bi se zavedal.

Hotel si raj za naju, zato sem odšla, da te pazim, da te moja zvezda

ponese v sanje, ki si jih vedno želel sanjati, živeti.

Sprašuješ, kaj bo z nama. Življenje ljubezen, življenje.

Ko se izteče bova drug drugemu spomin.

V zvezdi bova večna, ponoči bova svetila na najin zadnji kamen.

Mimohiteči bodo gledali svoj konec in primerjali grobove.

Črna obleka

v rokah objem pepela

cvet na mrzlih tleh.

IŽ-lev