gorostasni luk mosta
prelaziš noćas
(kao i one
davne godine)
daleko ispred tebe odmiču
i nestaju nizovi zgradâ
ne vidiš im pokrete
i ne čuješ svoje korake
kako u tebi
k
a
p
lj
u
(kao i one
davne godine)
s pitanjem: da umaknem?
ali strah je nepomičan
kao i velika
mjesečeva lubanja što te
(ispod mosta)
iz jezive jezerske tame
nijemo gleda
glasna bi tvoja šutnja
vrisnula za brodovljem
u noćni horizont usidrenim
za jarbolima nemoćnim da izgovore
kako je u gorostasni luk mosta
uraslo doba i put
koji moraš
sam prijeći
i odbolovati
Ena tvojih nostalgično otožnih pesmi, polna spominov in impresij, da se bralec zlahka prepozna v njeni atmosferi.
Lp A
Raduje me Tvoje javljanje i komentar. Mnogo mi znače i govore dojmovi koje pjesma ostavi !!!
Lijep pozdrav,
Mirko
Res je mirko, ne čujem več mojih korakov, kapljajo v noč in razmišljam
vsako besedo v pesmi, ki jo mislim roditi, naj raje umaknem, je dovolj
kapelj v njej že zrelih da jo pospremim kakor pravkar rojenega otroka.
In Strah, ja strah, ta večni prisotni, ki me pelje čeprav ga včasih premzam...
Ni dvoma, vsaka tvoja pesem je sijaj noči in lepota dneva.
Lep večerni pozdrav mirko,
hope
Hvala draga hope!!!
lpm
Noć je vreme kada Mesec pokaže svoju lobanju i kada strah od sutrašnjice i nepoznatog naraste do mere kada svoje korake ne čujemo... Ali moramo napred... Mirko, dočarao si STRAH svojim pesničkim umećem u tri sjajne upečatljive slike... Sjajno!!!!
Lp Milena
Znači iznošenje dojmova! Veliko hvala, Milena!!!
Pesem, v kateri se okolje prilagaja mislim: stavbe so hkrati prisotne in se odmaknejo, spomin na realnost zlahka nanaša prejšnje stanje, občutenje / strah - notranji prostor - pa ostaja kljub zunanjim spremembam enak. Zelo močna podoba mesečeve lobanje daje prizvok mrakobe, ki je zavita v lirične podobe, čestitke,
Ana
Ana, zadovoljstvo mi je i čast.
Zahvaljujem se i srdačno pozdravljam!!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!