Sama
Samoto čutim,
ulezla se mi je v podkožje,
onesrečila je moje misli
kakor da bi me sredi noči
dohitel manijak iz teme
in me premetaval po tleh,
dajal duška svoji
sprevrženi domišljiji.
Pravijo, da je najbolje biti pri miru,
se ne braniti preveč in ne mahati z rokami,
ne brcati in tudi ne kričati.
Pravijo, da si ga je dobro ogledati,
da potem pred pozornim poslušalcem,
ki je plačan, da posluša žrtve, izpovem,
da si izpraznim slike včerajšnjega dne,
a mi ne pomaga dosti,
še vedno me boli modra koža,
še vedno je duša rana.
Naj kličem na pomoč kasneje,
ko ničesar ne zmorem več spremeniti,
ko je slika že do potankosti dokončana
in spomin globoko zasidran v zavedanje,
ki boli.
Naj kličem na pomoč, ko nikogar več ni?
Ker bolečina ne mineva, ampak razjeda
od znotraj navzven.
Bojim se za svoje sanje,
vanje sem se zatekla,
ko sem bila žalostna.
Zdaj me morijo misli tudi ponoči,
zato dolgo bedim
in tudi budni spomin mi ne da miru,
spotikam se kot pretepena,
boli me vsaka mišica.
Pristala sem v temi,
ki nima več jutra, ne svetlobe.
Dan me mori enako kot noč.
Mar res odhajam od sreče?
Zatavam narobe,
vsak poskus je napačen.
Škoda besed, škoda.
Vem, da izgubljam.
Ko ostanem brez vsega,
bom kot kralj v novi obleki
in nek smrkavec bo bleknil:
glejte, gola je.
Gola kot bolečina.
Bolečine ne morem obleči.
Danes nisem niti ena sama.
Danes padam v poraz.
Spoštovana Ana,
BOM popravila in Hvala Ti.
Lep pozdrav in s spoštovanjem, Irena,hope
urednica
Poslano:
17. 06. 2016 ob 19:00
Spremenjeno:
17. 06. 2016 ob 19:02
Še vejice in vrstni red b. na nekaterih mestih:
...
Pravijo, da je dobro si ga ogledati, / pravijo, da si ga je dobro ogledati,
se izpovedati poslušalcu,
ki je plačan, da posluša žrtve,
da se izprazni slika včerajšnjega dne,
a ne pomaga dosti,
še vedno boli osamljena koža.
še vedno je ranjena moja duša. / še vedno je duša rana.
Na pomoč kličem prepozno,
ko ne zmorem več ničesar spremeniti
in ko nikogar več ni.
Bojim se za mo svoje sanje,
v njih sem se zatekala,
ko sem imela občutek žalosti,
zdaj me praznina najde tudi v snu,
zato dolgo bedim.
Vem, da izgubljam.
...
Nje ne morem obleči. / Ne morem je obleči.
Daleč so nebesa (odstranila bi ta dva klišejska verza, pesem nič ne izgubi!)
in za raj sta potrebna dva.
Danes nisem niti ena sama.
Lp, Ana
Spoštovana Ana,
nocoj prepišem na novo, kot si sama popravila.
Veš, lepo je mi je všeč, Hvala Ti, zelo.
Lep pozdrav Ana in s spoštovanjem,
hope
Pesem, razbolena od samote in nezmožnosti izrekanja, globoka in izpovedna, čestitke,
Ana
Spoštovana Ana
Iskreno se ti zahvaljujem za tvojo veliko pomoč pri skoraj nič krajši pesmi in v vseh pogledih, hvala Ti še enkrat. Za podčrtanko in nesebično pomoč.
Želim ti lep poletni večer,Irena,hope
Bravo Hope in iskrene čestitke!
Igor
Ja hvala ti Igor, me veseli. V tej pesmi je mnogo in v vsakem od nas je...
Pišemo in se najdemo...nekak.
Lep poletni večer ti želim, bodi lepo,pozdravček,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 10. 06. 2016 ob 00:35
- Prebrano 2163 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 533.27
- Število ocen: 20