Hčeri
Tvoja drobna ročica
iz moje trdne roke se je zvila,
očitajoče, češ, da mati te ne bo vodila.
Kot zgodnja lastovka si poletela,
vendar pomlad prekmalu bo,
da z njo se vrneš.
Pozabim naj otroško dlan,
oči nevedno vprašujoče.
Pozabim, da pobožati sem smela
uporno čelo, ki pri mizi je slonelo.
Zdaj misli za zastorom čuvaš,
bližine drugih si izbrala,
drugam hitiš domov.
Postala si mi tuja,
tvoj pogled oddan,
oseba tretja, ki me meri,
kot šolsko torbo me odvrže stran.
Tvoj let bo dolg.
Želiš si razsvetljenja.
Skrivnost življenja, praviš,
v daljni Indiji se razodene,
naši nauki fraze so trhlene.
Vse, kar ostane mi, je up,
da od izkušenj ne preveč izžeta
čez sedem let domov se vrneš.
Vse, kar ostane mi, je gotovost,
da vrt naš hrani tvoje korenine.
Pesem je bila že objavljena. Zazdela se mi je nepopolna. Spremenila sem ji naslov in dodala dve kitici.
urednica
Poslano:
13. 06. 2016 ob 21:46
Spremenjeno:
13. 06. 2016 ob 21:46
Ganljiva izpoved mame ... tole se mi zdi, da še ni, kot bi moralo biti:
Skrivnost življenja, praviš,
v daljni Indiji se razodene,
naša nauki fraze so trhlene. naši?
Lp, ana
Draga Ana,
hvala, da si me opozorila na napako.
lp
lovrenka
UFFF kako zadane
zelo zelo lepo si to napisala
čestitke in lp, M
Pesem, v kateri se najdemo vse hčere in matere, zaskrbljena, a vendar ljubeča ... čestitke,
Ana
Levček, me veseli, da se pesem dotakne tudi drugih.
Ana, hvala za lepo oceno in podčrtanko.
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lovrenka
- 09. 06. 2016 ob 12:16
- Prebrano 804 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 278
- Število ocen: 7