Iztrgali so ti lutko,
ki si jo dan in noč
stiskala na prsih.
Prelepo princesko
z dolgimi črnimi kodri
v čudoviti kvačkani
obleki skoraj do tal.
Najprej so jo slekli
In zlasali, jo prepikali
s strupenimi iglami
in ti jo takšno vrnili,
da jo potolažiš.
Niso vedeli, da so
vse to storili tebi,
lutka pa je ostala
– nedotaknjena.
Niso vedeli, da si ti
princeska iz te pravljice,
ki jim kot želo
leži v grlu.
Zato so mučili sebe,
se zabadali in lasali,
do tebe pa niso mogli,
bila si že daleč proč.
Ostala je le ta lutka,
odeta v tvoja oblačila,
in lutkar, ki jo vodi
po skrivnih poteh.
Pretresljiva pesem o družbi, ki sili / zavrže posameznika ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vidzigon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!