jednom ću poći u daleku zemlju
kad rukama iscrpim bunar
mraka da nađem reč što diše
u maju: Springfild u Ohaju
(livada raste u pustinji
pustinja je u tebi *)
nežno ću proći kroz zelenu zemlju
kao vetar u paperju
mladih ptica prva svetlost
jutra na suzama mahovine
(pustinja je livada
livada je u meni *)
hitro ću otići iz posne zemlje
kao usukan dim čeličana
u Klivlendu zaboraviti sve
kao moderan stih uzalud
(prizivam livadu sećanja
pustinja je u nama)
* Raskriljena kapija usta, Eva Zonenberg
Ovo je za divljenje i za svaku pohvalu!!!
lpm
Mirko, besede si mi vzel iz ust; a vendar jih še kar nekaj ostane, za te verze prav izbrane ... Ni kaj, izredno lepo te povabijo v zazibljaj premišljevanja ... :-)
Lp, Sašo
Hvala Vam, Mirko i Sašo, na krasnom odzivu na ovu pesmu.
lp
Jagoda
urednica
Poslano:
09. 06. 2016 ob 19:20
Spremenjeno:
10. 06. 2016 ob 07:27
Lepa medbesedilna poetična interakcija z Ewo Sonnenberg, pesem, ki odkriva duševno življenje, ki izbere bližine na povsem drug način kot ga telesno ... pesem o svetu, ki gnezdi znotraj in so zunanji kraji in opisi le njegovi približki ... čestitke,
Ana
Hvala na lepim rečima, Ana!
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!