Tihi ubijalec
Svet se spreminja v bujno oazo vesolja.
Prilika je kot nadomestek za iskren pogovor.
Neznanec se pogovarja s teboj pozno v noč.
S kratkimi odrezavimi stavki mašiš dneve tišine.
Prevečkrat se vse samo zdi in s spremenljivimi
dejstvi pomagaš premikati vprašanju klicaj.
In odgovori so znani vnaprejšnjemu ničemur.
Ne spomniš se ničesar, kar bi te spomnilo na
stvari, zapisane v prihodnosti.
Pretekel si del poti, del ga presediš, del preležiš.
Vse se zgodi hkrati in naenkrat je tega zelo malo.
V majhnosti boš preživel milost bogov.
Zadnja večerja požre slogane, motive in pasice
s podpisi revolucionarnih mislecev.
Juha je neslana in tako gosta, da zakoliči grla.
Stene so mrtva srca
in kriki notranjosti odzvanjajo molče v mislih.
Zanimiva pot v Nič, na kateri tudi milost bogov ne koristi, saj je na skupnem imenovalcu za vse enaka ...
Pesem o samosti, ki ji čas tu pa tam zarisuje neizogibnost, stvari zapisane v prihodnosti bodo pa za konzumente zadnje večerje tako ali drugače ostale nedoumljivost, celo nepomembne.
Pogovor z neznanci se ne razlikuje dosti od pogovora z bližnjim, saj je v oazi vesolja vsak čisto sam, že zaradi klicaja, ki ga (tudi vsak čisto sam) primika svojemu ali skupnemu vprašanju ...
Čestitke za insert s poti, ki jo determiniranosti tihi ubijalec!
Hvala spoštovana Lidija za mini recenzijo in seveda podčrtanko.
Lep dan
Dare
p.s. Nekje vmes je skočil med kitico en J, mogoče ga lahko odsstranite, saj je odveč. :) Hvala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
- 03. 06. 2016 ob 23:43
- Prebrano 739 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 239.72