Ducat

lahko da kakšna manj

lahko da tudi več

neprespanih noči

a zaradi tega nisem senzacija

niti nisem podrl rekorda

a podira se tisto

kar je ostalo od mene

ker se je nekdo odločil

da mi odvzame sanje

me oropa mojega namišljenega sveta

topline druge polovice postelje

še šalici

v katerih kava z mlekom

pred tem poljub za dobro jutro

ne spim in ne sanjam

in to boli

capljam po sobi ob nečloveških urah

mučim televizijo

ki ji počasi zastaja dih

zjutraj se kot počasni posnetek

odpravim v kopalnico

v ogledalu me pričaka utrujen obraz

oči v barvi cenenega vina

katerega sem nekoč

bil bolj potreben kot kruha

in danes naj te vlak ne pripelje

deset in še nekaj dnevna brada

bi odvrnila tvoje ustnice

še papige me hecno gledajo

misleč da sem novi najemnik

in nisem

še vedno sem jaz

le da se težje pretvarjam

da bo še vse v redu.

igor žuravlev