Nisam ga biralla, ni on nije mene. Sreli smo se i zagrlili. Desi se, ne krijem, kaže mi resko: ostavljam te zauvek. Zaplačem ili se nasmejem kao zavodnica. Prođe dan, nedelja, mesec, opet me uhvati čvrsto za srce. Nekad ja njega opsujem, okrenem leđa i zaboravim. Prikrade se vešto, pomiluje me, pronađe radost za dar i šta? Popustim. Ipak, volimo se, volimo mnogo i nema kraja ljubavi između mene i teškog života.
Poslano:
02. 06. 2016 ob 00:53
Spremenjeno:
02. 06. 2016 ob 00:54
Sve drugo smisla nema ako nije tako...
Poslano:
02. 06. 2016 ob 01:07
Spremenjeno:
02. 06. 2016 ob 01:08
Nisam ga biralla,
ni on nije mene.
Sreli smo se i zagrlili.
Desi se, ne krijem,
kaže mi resko: ostavljam te zauvek.
Zaplačem ili se nasmejem kao zavodnica.
Prođe dan, nedelja, mesec, opet me uhvati
čvrsto za srce.
Nekad ja njega opsujem,
okrenem leđa i zaboravim.
Prikrade se vešto,
pomiluje me,
pronađe radost za dar
i šta?
Popustim. Ipak,
volimo se, volimo mnogo i
nema kraja ljubavi između
mene i teškog života.
Uopšte nije bitan oblik teksta kod tebe, ne smeta ni oblik proze. Čak predlažem da bude probitni oblik. To si ti.
Marina,
to pa je ljubezen :)
lepo si napisala.
Lp,hope
Jeste, Blach hope. Iz tame, nikla je najveća ljubav. Ne smem je kriti ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina Adamović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!