Včeraj je duh govoril zgodbe
preko mojega glasu, za cel svet.
Med šepetanjem in glasnim vzklikom
naj bi čas pronical skozi prste.

Danes je moj glas izgubil ton
samo zato, ker sem iskal spremembo.
V strahu pred izgubo besed
so ljudje bežali mimo našega okna.

Jutri bom vprašal sosedovo ženo.
Kako je slišati čas, v okviru?
Morda bo navdušena nad tišino,
ki je še včeraj tolkla po oknih,
preko katere sem postal preteklost.

Primosrajtmajerevsky