Ne vem, kako in zakaj sem zašla.
Vso noč sem bila v tej sobi.
Zaprta sem sanjala svoj čas letenja.
Dokler je bil zunaj dan,
sem upala,
da mi nekdo odpre okno,
vrne žuborenje oblakov,
nasmehe pesmi.
Nikogar ni bilo,
skozi ozko špranjo vrat
so prihajali le glasovi ljudi.
Slišati so bili srečni
v naselju prižganih sob,
kjer razsuta bližina
preganja temo in hlad.
V suhi strugi mojega glasu
so se neskončne sekunde noči
ujele v prostor ječe
zadaj za omaro.
Me je še čakalo moje drevo?
Me je še čakalo moje nebo?
Dolga svetloba pozne pomladi?
Daljava, ki zna uloviti veter?
Zjutraj so vstopili in odprli okno.
Slepa in zmedena sem krožila po sobi
in se nazadnje zaletela v steno.
Z zlomljeno perutjo padam vase,
v razprte drobce mrtvih oči,
kjer gola solza umiva vse nebo,
da se v meni lesketajo zvezde.
Neskončne.
Večne.
Veš, včasih pomislim, da bi bilo bolje manj zapisati, a kaj, ko so žalostne pesmi najlepše. Krasna je...
Naj te odnese v lepe sanje to noč.
T.
....v svobodne in proste? :)
________________________________________________________________
Nekaj lepega zate, za lahko noč:
...
In ko senca oslabi in izgine, postane luč, ki je ostala, senca druge luči... ( Prerok)...
Vidiš, ni tako žalostna ta pesem,....v zvezdi je že nova perut in letenje je tisto, ki se vrača v krog večnosti :)...
Lep večer, noč...
Majda
_______________________________________________________________
... Draga Majda, vse dokler, čeprav z zlomljeno perutjo, strmimo k zvezdam in se le- te v nas lesketajo, je odlično.
Čudovita pesem, ki se me je res dotaknila.
Lepe pozdravčke, Sara.
Hvala, Majda.
Jo vzamem v to noč ;)
Lepo bodi.
T.
Sara,
....ki se lesketaš v imenu :)...nekoč bomo, ko se vsega prav naučimo...( kdo ve s kolikimi ponovitvami vaje ;)...le lesketanje...pravijo modreci. Verjamem, da čutijo prav.
Lep večer in hvala za pozdravčke :)
Majda
Tamara,
:)
M.
Pesem, ki se seli v drugo telo, da bi se misel privadila na spremenjeno perspektivo, da bi napisala pesem z občutjem drugega bitja o istem, kar občuti človek - in vendar - kot ptica ... lepo, čestitke,
Ana
Hvala, Ana....
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!