Pravili so, da pri Žalcu nekje
pod hruško straši neka bela pošast.
Pa pride mlad fant iz avstrijske vojské
in gre stražit, kdo hodi pod hruško se past.

S puško tam čaka, ni strah ga temé.
Pošast se prikaže, a on bajonet
na orožje natakne, v pošast ga zadre
in odide. To čudil se zjutraj je svet,

ko odkrijejo, v rjuhi da župnik je bil –
da cerkev zgradili bi tam, je strašil …



* Znamenje za novo cerkev

Aleksandra Kocmut - Kerstin