NISEM EDINI

NISEM EDINI Vesolje se vame v slapu preliva nešteto občutij pritiska na me, a jaz nemočen poslušen vsemu, postajam vse drugo, samo človek ne. Nisem edini, vsi smo vpleteni enaki med sabo v krivih željah, mnogi med nami tegá ne priznajo, zato jim usoda prinaša le strah. Kaj delaš misel, poslanka človeštva zakaj ne razkriješ vse svojih moči, si končno spoznala kdo naj te vodi, čakaš da vest te vso prebudi. Kdor se sestavi iz iskre nebeške ta spoji sebe z esenco Boga, um le pomaga k temu spoznanju, le tako se bom rešil svoj'ga pekla.

tomi

Komentiranje je zaprto!

tomi
Napisal/a: tomi

Pesmi

  • 25. 02. 2009 ob 17:23
  • Prebrano 1040 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 203
  • Število ocen: 8

Zastavica