SREČNO!

Tiho in molče stojim
na tem škripajočem dvigalu.
Ne vem, kje potujejo
ta trenutek moje misli.
Slišim samo glas
svojih prijateljev.
Korak za korakom
na čelu me spremlja
drobna svetilka.

Korak za korakom
hodim skozi temo.
Iščem zvok vetra.
Prisluhnem,
kašno je v njem besedilo.
Še vedno hodim
najdem svoje misli.
Sledim vetru
zadnji zvok
spremeni čas v črnilo.
Verz za verz
slišim stroje v globini.
Zadnji zvok, ko popusti,
odpre se svetloba.
Takrat naslednji skupini
za želim SREČNO.

NEVENKA