Kaj bi dala, da bi pesem napisati znala!
Vse so misli v glavi skrite,
nočejo se pokazati.
Iščejo temne kotičke, nepometene stopničke,
tam se hahljajo, veselo, brezskrbno čebljajo,
druga drugo naprej porivajo,
a se vedno na robu ustavijo ...
In se zopet skrijejo,
v temne kotičke, na nepometene stopničke.
Prav pošteno me jezijo in mi kožo ježijo!
Nekaj moram narediti,
jih v besede spremeniti
in s pomočjo svinčnika, na papir preliti.
To bo to!
Zberem ves svoj pogum in bum,
z enim zamahom pometem vse temne kotičke,
pa tudi nepometene stopničke.
Na mizi imam papir,
v roki svinčnik držim
in glej ... , besede prihajajo,
na papir se ujamejo
in tam za vedno ostanejo.
Nič več se ne bodo skrile, temnih kotičkov lovile.
:)
Nič več se ne bodo skrile, temne kotičke lovile.>>> temnih kotičkov lovile ;)
:)) ja, ker je rodilnik pomemben!
ko ravno vidim, da ti opombe uredništva niso odveč, še tole :
tripičje je vedno le tri(3)-pičje, nikoli ne vtipkamo ali napišemo več pikic. IN ločeno je od teksta, se pravi, presledek med besedo in pikicami.
a se vedno na robu ustavijo ...
in glej ... , besede prihajajo,
drugače pa, simpatična pesmica, uvod v še, dobrodošla!
LP, lidija
Kar lepo število let se je že nabralo in šola je že daleč v preteklosti, zato sem vesela, da si tako prijazna, in mi pomagaš. Upam samo, da mi bo kaj tudi v spominu ostalo.
Sicer je pa še moja stara mama govorila : "Celo življenje se učimo in na koncu neumni umremo."
Večkrat se spomnim na te njene besede in mislim, da je imela zelo prav, zato se trudim in si urim sive celice.
LP, gorski javor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gorskijavor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!