v preveč kotov zrastemo
ne prilegamo se
bodemo
odrivamo

na juhi iz naših kosti
se cinki ne sprimejo
plavajo vsak zase
iz temnih senc razpok
rastejo prsti pohlepa
razmikajo otoke

očesne leče so prelepljene z reklamami
levo spodaj umiramo brez vode
desno zgoraj nam granate mesarijo ude
severozahodno bogastvo krade duše
od hlastanja za kisikom jugu vene škrge

kdaj nam bo obrusilo robove
da se prilegamo
ustvarjeni
po dobri misli

brez umazanih dlani
ki z denarjem tapecirajo Olimpe
po zidovih kaplja kri

in mi

tiho
objemamo slepilo
gnilo
gnilo
gnilo

---------------------------------------------------------------

Tudi Črtomir, junak, prevzame tujo vero,
kako naj potlej mi, ki smo le sveta sužnji,
ostanemo si zvesti, enobožni,
isti - severni, zahodni, vzhodni, južni.

pi - irena p.