PO VOLČJE

Lahko bi me rodila volkulja.
Kot mali volčič bi se skobacal
na ta ljubko-nevarni svet.

 

Porod bi bil lepa stvar.

 

Žival prisluhne svoji čutom.
In ti se odzovejo.

 

Tako bi raje tudi večina
človeških mater – po volčje
v tihi intimi s samo seboj.

 

Namesto po prirejenih
supermarketih.
Namesto po prirejenih
tržnicah.
Namesto po prirejenih
zimskih vrtovih.

 

Zdi se da proizvajamo
vakuumsko pakiran svet.

 

A večina bi to še vedno
raje po volčje.

 

Le da si tega noče priznati.

 

Večina si to še vedno zamišlja
kot očarljiv tango z mladičem
v toplem zavetju krvi.

 

Na drugi strani sta še vedno samo

 

električni stol
in oropano človeško dostojanstvo.

 

Ljubimo se še vedno v glavnem
tako kot so nas naučili.
Z razkrečenimi nogami.
Kot prevrnjena želva.

Prav tako tudi sprejemamo stvari.

 

A še vedno bi bila velika
večina po volčje.

 

Se rojevala po volčje
– v očarljivem tangu z mladičem
v toplem zavetju krvi –.

 

Se ljubila po volčje.

 

Po neosvetljenih predmestjih
čutila vonj svojih sokov.

 

Se zbirala v črede.

 

In umirala za skupno dobro. Za dobro črede.

 

Po volčje.

 

Napetih čekan.

vidzigon

Dare Gozdnikar

Poslano:
31. 05. 2016 ob 10:29

Napeti smo, kot živali, vse bolj. 

Zastavica

jaz

jaz

Poslano:
09. 06. 2016 ob 05:59

Absolutno presežek!

Včasih tako podležemo kulturi, da pozabimo, da smo del nature.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

vidzigon
Napisal/a: vidzigon

Pesmi

  • 31. 05. 2016 ob 04:56
  • Prebrano 499 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 370.34
  • Število ocen: 11

Zastavica