na tvojih modrih rjuhah neznosna lahkost bivanja
nekje na polovici sem in čez mlečno bele liste
zrem v senco golega telesa ki si ga izrisal na steno
rečeva si da sva mogoče tu zaradi včerajšnjega vina
v resnici pa sva to načrtovala dosti prej
sanjala sva o tem prizoru z glavo zakopano v blazino
med gledanjem filmov med vožnjo po avtocesti
ti še med zadnjo uro petkove izmene
jaz še med zadnjim tekstom, ki ga je bilo treba prevesti
ali pa še prej še preden sva vedela eden za drugega
sanjaš pač o tistih ki te bodo ukradli iz lastnega templja
ti nalivali strah v usta in hkrati pili iz njih
te dvignili nad vse v kar si mislil da verjameš
govorili s tabo o filozofiji bivanja
o sodobni poeziji in o tem zakaj ne maraš mačk
sanjaš in morda kdaj pristaneš
na zofi preprogi rjuhah s cvetličnimi vzorci
in preko mlečno belih listov zreš v senco golega telesa
Predstavljati si srečanje, ki se bo zgodilo, si ga izmišljati, videti like ljubimcev v knjigah, filmih, se tolažiti z neznosno lahkostjo, in verjeti, da se je (bo) zgodilo točno tako - resničnost je le senca v duhu zamišljenega ... zanimiva atmosfera pesmi, čestitke,
Ana
Hvala za podčrtanko, za pronicljiv pogled v pesem!
Lep pozdrav
Tadeja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TadejaL
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!