ROKE
Ko hočeš skozi
razpoke lastnih pljuč.
Ko enostavno hočeš skozi.
Skozi obleko svojega telesa.
Obešeno na obešalnik
dneva.
Takrat zaslišiš roke
ki se te dotikajo od znotraj.
Roke kot utrip
tvojega zaprtega srca.
Štirje podvojeni pari rok
se lepijo na tvojo kožo
od znotraj.
Pomisli kaj bi bilo
če bi prišle ven
in te zagrabile za grlo.
Ti prerezale goltanec
in zrasle v telo.
Da si ustvarijo teritorij
za gibanje
ki ga vadijo že zdaj.
V vse smeri.
V vseh pozah.
Praskajo po tvojih žilah
da bi si jih prisvojile.
Parajo tvoje srce
da bi bílo znotraj njih.
V njihovem novem okostju.
Zaenkrat samo še ponoči.
Ves poten se zbudiš
in stopiš v nov dan.
Prepričan da se ni zgodilo.
Zaželiš si samo
navadne lepe ženske roke
da te pogladi
po laseh.
urednik
Poslano:
27. 05. 2016 ob 18:26
Spremenjeno:
27. 05. 2016 ob 18:32
Všeč mi je.
V verzu Štirje podvojeni pari rok pa sem se vseeno malo "izgubil" ... Štirje?
Lp, Jošt Š.
Poslano:
27. 05. 2016 ob 21:05
Spremenjeno:
27. 05. 2016 ob 23:35
Po en zunanji in notranji par. Roke, ki nastajajo, in roke, ki so, da lahko gladijo po laseh.
Bravo!
Lp, Jošt Š.
Roke, ki imajo svoje živjenje v notranjosti človeka, ki povzročajo tesnobo in bolečino, roke kot simbol stika, tudi zaščite, govorijo svojo govorico, vztrajno, še nerazbrano in morda nerazpoznano ... stiska, izražena na pesniško simbolni način, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vidzigon
- 27. 05. 2016 ob 07:30
- Prebrano 781 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 291.88
- Število ocen: 12