Prebudil me je šum vesolja.
Molčanje velikokrat pove preveč
in vedno je priložnost zakomplicirati enostavne stvari.

Na temni strani sonca
zeva bela luknja, ki bruha črno energijo,
iz katere poteka neposredni prenos tišine v žilo.

Stvarstvo je zanihalo prevečkrat.
Kot stihija stihov. V načrtu iz ozadja pesmi,
kot neumoren glas šumenja morja,
ki ga med spletenimi zvoki ne razbereš več.

Platnice se zapirajo,
ko knjige postanejo nerazumljive.
Plašnice se odpirajo,
ko vsebine postajajo razumljive.

Resnica gleda v oči.
Smrt in ljubezen ne potrebujeta dokazov.
Strah je naš vsakdanji kruh.
Ubijte me, ker sem živ.

Večnost je pravična, razsodi le enkrat.