rekviem
kamorkoli sem šel
se je pojavila
ob meni
knjiga
popolnoma bela
naslovna stran
nikoli je nisem odprl
vedno sem jo prijel spoštljivo
in jo prestavil
iz mize na polico
iz avtomobilskega sedeža
v stranski predal
iz postelje
na dno omare
kadar sem prišel domov
je ležala na tleh predsobe
da sem jo pobral
in odložil na vrh omare s čevlji
nenadoma je izginila
umrl mi je oče
čez tri mesece
ko je umrla še mama
se je pojavila
na mizi v jedilnici
še vedno
snežno bela
vendar je bil na ovitku naslov
nisem ga znal prebrati
zato sem jo odprl
bila je nepopisana
le na prvi strani
je bilo izpisano
moje ime
Knjiga života... I kruga koji se zatvara...
Divni stihovi!
Lp, Valy
Zadnjič se prebrala dobro misel, ki je kar v kontekstu tvoje pesmi: "naši hrbti nosijo zgodbe za katere nobena knjiga nima hrbtenjače, da bi jih polno nosila."
Lp,
T.
Valy, Tamara, hvala! Zdi se mi, da bo (je) pesem marsikoga "zmedla", zato mi veliko pomeni vajin odziv! Morala so preteči leta, preden se je zapisala v belino.
Lp, Jošt Š.
Široka Pesem. Globoka Pesem.
li
Jošt pravo si napisal. Enkratno.
Lp,hope
li, hope, hvala! Dimenzije prepuščam bralcu.
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 24. 05. 2016 ob 22:40
- Prebrano 821 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 523.88
- Število ocen: 19